Spirala nasilja na Haitiju se z vsakim dnem stopnjuje. Po podatkih ZN-a je bilo lani umorjenih skoraj 4000 ljudi, 3000 je bilo ugrabljenih, zaradi vse pogostejšega nasilja tolp je domove zapustilo več kot 360.000 ljudi.

V zraku visi tudi demokracija – od zadnjih volitev na Haitiju je minilo že sedem let, pred tremi leti so umorili predsednika Jovenela Moïseja, pred enim letom so svoje položaje zapustili tudi zadnji izvoljeni uradniki. Tudi trenutni predsednik vlade Ariel Henry, ki po atentatu na Moïseja opravlja tudi naloge predsednika države, na položaj ni bil izvoljen, na kar so opozarjale tudi vodje tolp. Henry je zato pod njihovim pritiskom pred dnevi napovedal odstop in s tem privolil v predajo oblasti.

Trenutno krizo na Haitiju lahko povežemo z nedavnimi političnimi spremembami in spremljajočim nasiljem, vendar njene korenine segajo globlje v zgodovino. Država si namreč še ni opomogla od uničujočega potresa leta 2010 in gospodarske katastrofe, ki mu je sledila, pa tudi 29-letne diktature voditeljev "Papa Doca" in "Baby Doca" Duvalierja. V preteklem stoletju je Haiti preživel vsaj tri neposredne intervencije in večdesetletno okupacijo ZDA. Prav tako ne gre pozabiti na posledice reparacij, ki jih je bil Haiti po osamosvojitvi leta 1804 prisiljen več generacij plačevati Franciji in ki so močno zavirale njegov razvoj.

"Zaradi stalnega vmešavanja mednarodne skupnosti v zadnjih 220 letih je Haiti postal propadla država, saj ljudje nimajo vpliva na svoje življenje, nimajo vpliva na svojo prihodnost, ker ga je mednarodna skupnost spremenila v marionetno državo," je za Guardian dejal Daniel Foote, nekdanji posebni odposlanec ZDA na Haitiju.

Huda humanitarna kriza

Humanitarne razmere so zato z vsakim dnem slabše, haitijskim policijskim silam primanjkuje sredstev, da bi se spopadle s tolpami. Osnovne storitve, kot so elektrika, čista voda ali odvoz odpadkov, so nezanesljive. Gospodarski podatki za leto 2023 kažejo, da se gospodarstvo krči že pet let zapored. Po neuradnih podatkih ZN-a je zaradi nasilja samo iz glavnega mesta Port-au-Prince zbežalo več kot 200.000 ljudi.

Humanitarni urad ZN-a je pred dvema tednoma sporočil, da je zdravstvena služba pred propadom, saj so bolnišnice preplavljene s pacienti s strelnimi ranami, primanjkuje osebja in medicinskih zalog.

"Kar slišim od svojih kolegov na Haitiju, je, da smo izgubljeni. Na njihovih obrazih je videti strah pred tem, kaj se bo zgodilo," je dejal Jean-Marc Biquet, vodja organizacije Zdravniki brez meja na Haitiju.

Svetovni program za hrano ZN-a (WFP) je prejšnji teden opozoril, da je Haiti "na robu lakote". Sklad ZN-a za otroke pa je opozoril na nedohranjenost v najrevnejših in najnevarnejših soseskah prestolnice, saj vsak četrti otrok v državi trpi zaradi kronične nedohranjenosti ali zastoja rasti.

Neizvoljeni predsednik vlade napovedal odstop

V zadnjih tednih so se zaostrile tudi varnostne razmere. Potem ko so tolpe iz Port-au-Princea, ki nadzorujejo okoli 95 odstotkov mesta, pritisnile tudi na podeželje in in dokazale premoč nad državnimi silami, je premier Henry presodil, da so razmere preveč nestabilne za volitve, in zaprosil Združene narode za pomoč pri umirjanju razmer. Henry je sicer trenutno v Portoriku, torej na ozemlju ZDA, saj mu tolpe preprečujejo vrnitev v domovino.

Sorodna novica Po tednih naraščanja nasilja in pritiska haitijski premier Henry napovedal odstop

Henry, ki je prišel na oblast po dogovoru z opozicijo po umoru nekdanjega predsednika Moïseja, je želel ublažiti vse večjo krizo, zato je pred dnevi napovedal svoj odstop, vendar šele potem, ko bo ustanovljen prehodni predsedniški svet, ki bo izbral njegovega naslednika. Napoved je bila posledica vse večjega pritiska mednarodne skupnosti kot tudi vodij tolp, ki so opozorile, da bi Haiti lahko zapadel v državljansko vojno, če Henry ne odstopi.

Vodje tolp so prav tako napovedali, da bodo nasprotovali kakršni koli zunanji intervenciji na Haitiju, s čimer so mislili na napovedano potezo Združenih narodov, ki želijo poslati mednarodno varnostno misijo pod vodstvom Kenije, ki bi policiji pomagala pri obvladovanju nasilja in nemirov.

Tolpe so v zadnjih tednih v prestolnici države požgale na desetine trgovin in policijskih postaj, prevzele nadzor nad pristaniščem in kradle dobrodelno pomoč, oblegale mednarodno letališče in vdrle v dva največja zapora na Haitiju, od koder so na prostost izpustile več tisoč zapornikov. Prevzele so tudi nadzor nad cestami in pomembnimi prometnicami po državi, kar omejuje že tako skromen pretok oskrbe.

Po Henryjevi napovedi odstopa prejšnji ponedeljek so se razmere v glavnem mestu Haitija nekoliko umirile, vendar tolpe delujejo naprej.

Po letih sporov glavni tolpi združili moči

Strokovnjaki računajo, da je na Haitiju okoli 200 oboroženih tolp, od katerih jih je okoli polovica v glavnem mestu države.

V prestolnici Port-au-Prince obstajata dve glavni tolpi. Ena od njih je skupina G9 – Zavezništvo družine in zaveznikov –, ki jo vodi Jimmy "Barbecue" Cherizier, nekdanji haitijski policist, ki je zaradi kršitev človekovih pravic pod sankcijami Združenih narodov in ZDA.

Druga je GPep pod vodstvom Gabriela Jeana-Pierra, znanega kot Ti Gabriel. Pred pojavom skupine GPep je bil vodja tolpe Nan Brookly, ki je imela sedež v revnem predelu prestolnice Cite Soleil.

G9 in GPep sta se več let bojevali za nadzor v Port-au-Princeu, obe tolpi sta obtoženi množičnih umorov in posilstev na območjih pod njunim nadzorom. Kljub dolgoletnim sporom sta združenji tolp proti koncu lanskega leta dosegli dogovor, znan kot "živeti skupaj" ali "viv ansanm" v haitijski kreolščini, da bi skupaj odstavili predsednika vlade Henryja.

"Nismo prepričani, koliko časa bo trajal ta dogovor," je za Al Džaziro razložil Mariano de Alba, višji svetovalec organizacije International Crisis Group. "Septembra 2023 sta skupini sklenili zavezništvo, predvsem kot odziv na napovedano napotitev mednarodne varnostne misije na Haiti, ki bi jo radi preprečili."

Nasilje tolp s političnim blagoslovom

Pojav tolp in začetek organiziranega nasilja se je sicer začel med predsedovanjem Francoisa "Papa Doca" Duvalierja in njegovega sina Jeana-Clauda "Baby Doca", katerih skupna diktatura je trajala 29 let. Duvalierja sta ustanovila in upravljala zloglasno paravojaško skupino Tontons Macoures, s katero sta zatirala opozicijske glasove.

Haitijske tolpe so že desetletja tesno povezane s političnimi skupinami, strankami, poslovneži in drugimi t. i. "elitami" na Haitiju. Skupina G9 je bila tako povezana s politično stranko Haitian Tèt Kale Party nekdanjega predsednika Moïseja, ki je bil umorjen julija 2021. Tolpa GPep je bila po drugi strani v navezi s haitijskimi opozicijskimi strankami.

Profesor na univerzi v Virginiji in poznavalec Haitija Robert Fatton je povedal, da tolpe na Haitiju niso nov pojav. "Že dolgo so del zgodovine Haitija," je dejal za Al Džaziro. Vendar so današnje oborožene skupine drugačne, saj imajo veliko naprednejše orožje in opremo, med njimi tudi brezpilotne letalnike, njihovi napadi pa so veliko bolj usklajeni in organizirani, je poudaril Fatton.

Fatton je še opozoril, da so bile tolpe "do pred kratkim" še pod nadzorom političnih skupin, politikov ali poslovnežev, ki so jih lahko nadzirali, vendar so se zdaj razmere spremenile. "Zdaj so sila zase," je dejal Fatton. "To pomeni, da lahko narekujejo določenim politikom, kaj lahko in kaj morajo storiti."

Tolpe so se osamosvojile predvsem z denarjem, ki so ga lahko zbrale brez političnih povezav, kar vključuje ugrabitve, preprodajo mamil in lahkega orožja. Vendar se tako Fatton kot Mariano de Alba strinjata, da ima njihovo delovanje tudi politično izhodišče.

"Sredstva pridobivajo z nezakonitimi dejavnostmi in so za dosego političnih ciljev pripravljene uporabiti orožje," je dejal De Alba in dodal, da haitijske tolpe v zadnjem času vse pogosteje postavljajo politične zahteve, kar se je okrepilo po umoru Moïseja, ko je na haitijskem političnem parketu nastal vakuum.

Nedavno naraščajoče nasilje tolp so tako spremljali pozivi k odstopu premierja Henryja. Vendar gredo njihove ambicije še dlje. Cherizier iz skupine G9 je opozoril, da bodo njegove sile nasprotovale kateri koli zunanji intervenciji na Haitiju, in dodal, da želi svoji državi pomagati najti izhod iz krize.

"Bodisi raj bodisi pekel"

Cherizier je zagrozil celo z državljansko vojno, če se Henry ne umakne z oblasti. "Če Ariel Henry ne bo odstopil in ga mednarodna skupnost ne neha podpirati, bomo sprožili državljansko vojno, ki bo vodila v genocid," je dejal.

"Haiti lahko postane raj ali pekel za vse nas," je bil oster Cherizier, 46-letni voditelj tolpe G9. "Ne pride v poštev, da bi majhna skupina v hotelih odločala o usodi ljudi, ki živijo v delavskih soseskah."

Cherizierja, nekdanjega pripadnika haitijske policije, ki so mu nadeli vzdevek "Barbecue" ali "Žar", so večkrat obtožili kršitev človekovih pravic in smrtonosnih napadov na civiliste. Human Rights Watch (HRW) je lani dokumentiral vrsto zlorab, ki jih je storila njegova skupina G9, še posebej v soseski Brooklyn in revnem okrožju Cite Soleli v Port-au-Princeu.

Robert Fatton je za Al Džaziro poudaril, da se Cherizier rad primerja z zgodovinskimi figurami in revolucionarnimi voditelji, kot sta bila Fidel Castro ali Nelson Mandela. Čeprav je na območju, ki ga nadzoruje njegova tolpa, razdeljeval pomoč in hrano, "to nikakor ni vizija prihodnosti ali kakšno revolucionarno dejanje", je opozoril Fatton. "Bolj gre za to, da želi nadzorovati svoje ozemlje," je opomnil in dodal, da so zaradi nasilja med tolpami "največ pretrpeli prav najrevnejši sloji v barakarskih naseljih".

"Te skupine mislijo, da lahko ohranijo svoj obstoj in pomembnost, le če si priborijo nekaj politične moči," je dejal de Alba. Fatton je opozoril, da dolgoročni cilj tolp ni le kriminalno izkoriščanje, temveč tudi boj za oblast.

Večina strokovnjakov se strinja, da problematike nasilnih tolp ni mogoče ločiti od trenutnega političnega in gospodarskega položaja. Haiti je najrevnejša država v Latinski Ameriki in ena od najbolj neenakih v razporeditvi premoženja, spoprijema se tudi z veliko revščino in nezaposlenostjo.

"Veliko mladih nima prihodnosti, služb ali izobrazbe. Ostali so brez upanja, zato lahko razumemo, zakaj se nekateri priključijo tolpam," je dejal Fatton, profesor na virginijski univerzi. "To je strukturna, družbena in gospodarska težava," je dodal.

Vojaško posredovanje pod vprašajem

Kenija je medtem sporočila, da je ustavila načrtovano varnostno misijo na Haitiju in da bo počakala, kako se bodo zgodile politične spremembe v državi. Kenijski predsednik William Ruto je napovedal, da bo Kenija "prevzela vodstvo misije" na Haitiju, takoj ko bo "vzpostavljen predsedniški svet v skladu z dogovorjenim postopkom".

Ustavilo se je tudi pri financiranju intervencijske misije. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je sporočil, da so ZDA pripravljene povišati financiranje misije na 300 milijonov dolarjev, vendar so republikanski predstavniki v komisiji za zunanjo politiko predstavniškega doma blokirali prvi finančni sveženj v vrednosti 40 milijonov dolarjev.

"Glede na dolgo zgodovino ameriškega vpletanja na Haitiju, ki je prineslo le malo uspešnih rezultatov, mora administracija kongresu pravočasno posredovati več podrobnosti, preden dobi več denarja," sta v skupni izjavi dejala republikanska predstavnika Michael McCaul in Jim Risch.

Naloga teh mednarodnih enot ne bi bila uničenje tolp, temveč vzpostavitev nadzora nad ključnimi potmi v prestolnico, zaščita državne infrastrukture in ustalitev varnostnih razmer.

Oklevanje mednarodne skupnosti glede mirovnih misij na Haitiju je razumljivo, še posebej zaradi katastrofalnih posledic prejšnje misije ZN-a med letoma 2004 in 2017, ki jo je vodila brazilska vojska. Čeprav so bili pripadniki misije MINUSTAH pristojni za zagotavljanje varnosti, so bili obtoženi več posilstev in nasilja nad civilisti. Tudi izbruh kolere, zaradi katerega je umrlo več kot 9300 ljudi, je bil povezan z izpustom odpadnih vod iz poslopja ZN-a.

"Leto nič demokracije"

Sorodna novica ZDA in EU zaradi nasilja tolp na Haitiju umikajo svoje diplomatsko osebje

Na Haitiju tako zdaj poteka postopek izbire predstavnikov v prehodni predsedniški svet, o katerem se je dogovorila Skupnost karibskih držav (CARICOM). V pogajanjih so sodelovali tudi Združeni narodi, ZDA in druge države.

Prehodni svet naj bi bil sestavljen iz sedmih članov različnih haitijskih političnih skupin in zasebnega sektorja ter dveh opazovalcev brez glasovalne pravice. Njegova naloga je izbrati začasnega predsednika vlade. Prejšnji teden je Blinken sporočil, da je večina devetčlanskega sveta že določena, vendar se je kljub vsemu proces še zavlekel.

Miami Herald je poročal, da je pet skupin že predlagalo svoje predstavnike, medtem ko je politična stranka Platform Pitit Desalin odstopila od dogovora in sporočila, da bo ustanovila svoj svet, v katerega hoče vključiti tudi Guya Philippa, nekdanjega vodjo državnega udara, ki je bil lani deportiran iz ZDA po šestih letih v zaporu.

Tudi če bo prehodnemu svetu uspelo izpolniti svojo vlogo in tudi če se bo nasilje tolp umirilo, Haiti čaka še dolga pot do vzpostavitve demokratičnega procesa in državnih institucij. Na preteklih haitijskih volitvah leta 2016 je bila udeležba le okoli 20-odstotna.

"Začelo se je zelo, zelo slabo," je za Radio Canada povedal Frederic Boisrond, sociolog z univerze McGill v Montrealu, in opozoril na nesoglasja v političnih skupinah, ki predlagajo člane prehodnega sveta.

"Volitve so dolgotrajen postopek," je dodal in opozoril, da bo treba po izboljšanju varnostnih razmer znova sestaviti volilni imenik ter imenovati župane, senatorje in poslance. "Ponovno bo treba vzpostaviti ogromen volilni stroj. Haiti je na poti v demokracijo v letu nič."

Za rešitev potreben politični dogovor

De Alba, svetovalec organizacije International Crisis Group, pa je dejal, da je treba tudi "okrepiti varnostne razmere na Haitiju, vendar so tolpe zelo pomešane s tamkajšnjim prebivalstvom, tako da bo vsaka varnostna misija težko uredila razmere samo z nasiljem".

Dodal je, da je treba krizo reševati po dveh poteh: varnostni in politični. "Gre za zelo zahteven položaj, saj ima Haiti zelo dolgo in slabo zgodovino tujih posegov, ki niso pripeljali nikamor," je opozoril. "Ne moremo le vreči denarja na mizo in pričakovati, da se bo zadeva rešila sama od sebe."

Po njegovem mnenju morajo Haitijci sami prevzeti vodilno vlogo pri iskanju rešitev, vendar bodo vseeno potrebovali tudi pomoč pri vzpostavitvi delujočih državnih institucij. "Če se to ne bo zgodilo in državi ne bo uspelo poskrbeti za ljudi, bodo tolpe obdržale svojo moč in nadzor."

Da je za rešitev potrebna stabilna vlada, se strinja tudi Fatton. "Pot do umiritve je še dolga, vendar je trenutna težava predvsem vzpostavitev nove vlade." Šele potem bodo mogoča pogajanja s tolpami.