"Ukrajinskemu ljudstvu ste poslali močno sporočilo," je ob prihodu dejal Zelenski. "Zelo smo hvaležni, da nismo sami. In to niso le besede, čutimo to," je dejal ob prihodu na zasedanje skupaj s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo in predsednico Evropske komisije Ursulo Von der Leyen.

"To je prelomni trenutek za Evropo, in Ukrajina je del te družine," je ob prihodu Von der Leyen dejala novinarjem in dodala, da izredni časi zahtevajo ukrepe. Po njenih besedah mora Evropa Ukrajini omogočiti, da se zaščiti sama, ter si prizadevati za trajen in pravičen mir.

Costa je današnji dan označil za "zelo pomemben trenutek" za krepitev evropske varnosti.

Krepitev obrambnih zmogljivosti zaradi spremenjene zunanje politike ZDA

Predsedniki vlad in držav članic EU-ja, med njimi premier Robert Golob, bodo razpravljali o okrepitvi podpore Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. O razmerah na terenu in potrebah ukrajinske vojske bodo sprva govorili z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, nato pa še v ločeni razpravi.

Pričakovati je, da se bodo dotaknili tudi sodelovanja Kijeva in EU-ja v pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, ki so jih ZDA in Rusija začele same. Začeli pa naj bi tudi razpravo o tem, kakšno vlogo bi lahko Unija imela pri ohranjanju morebitnega premirja.

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer dejal, da vztraja pri varnostnih zavezah Nata med Severno Ameriko in Evropo, vendar je tudi dejal, da mora Evropa prevzeti več odgovornosti za svojo varnost, in pred tem namignil, da ZDA ne bodo zaščitile zaveznice Nata, ki ne namenja dovolj sredstev za obrambo.

Njegova odločitev, da se od odločne ameriške podpore Ukrajini preusmeri k bolj spravljivemu stališču do Moskve, je močno vznemirila evropske voditelje, ki Rusijo predstavljajo kot največjo grožnjo evropski varnosti.

Več za vojaške izdatke

Pred srečanjem je več evropskih vlad sporočilo, da bodo povečale vojaška sredstva Ukrajini, razpravo o povečanju vojaških izdatkov so napovedali tudi v nemškem spodnjem domu parlamenta.

Nemški kancler Olaf Scholz je ob prihodu na srečanje zaradi zbliževanja v odnosih med ZDA in Rusijo opozoril pred "vsiljenim mirom" v Ukrajini. Zavzel se je za pravičen in pošten mir, ki Ukrajini zagotavlja suverenost in neodvisnost.

Po njegovem je treba tudi zagotoviti, da se podpora ZDA Kijevu nadaljuje "v prihodnjih mesecih in letih, ker je Ukrajina odvisna od njene podpore za svojo obrambo".

Scholz predlaga odstopanje od fiskalnih pravil

Nemčija se ob tem zavzema za dolgoročnejše odstopanje od fiskalnih pravil. Kot je ob prihodu na srečanje dejal Scholz, je treba zagotoviti, da lahko države same razširijo svoja vojaška prizadevanja, ne da bi jih pri tem ovirala evropska pravila v zvezi z njihovim fiskalnim okvirom.

Vendar "ne samo za naslednje leto ali dve, ampak da se dolgoročno zagotovi, da lahko države za obrambo porabijo toliko, kot se njim, njihovim prijateljem in zaveznikom zdi primerno", je dejal.

"Zato moramo dolgoročno spremeniti evropska pravila v skladu s tem, o čemer trenutno razpravljamo v Nemčiji," je dejal Scholz.

Golob: Slovenija pripravljena sodelovati le v okviru ZN-a

Slovenija je pri vzdrževanju miru v Ukrajini pripravljena sodelovati zgolj v okviru Združenih narodov, je ob prihodu na vrh EU-ja povedal premier Golob. Poudaril je, da Slovenija ne bo sodelovala v morebitni koaliciji držav, ki bi skupaj prispevale k ohranjanju miru.

"Slovenija ne sodeluje v nobeni koaliciji voljnih in tudi ne bo sodelovala v koaliciji voljnih. Bomo pa, če bo stvar koordinirana skozi uradne institucije, kot so Združeni narodi, resno razmislili o sodelovanju pri vzdrževanju miru," je v Bruslju povedal premier. Vloga in mandat ZN-a sta namreč vedno jasno in demokratično določena, je poudaril.

Glede pogovorov o končanju vojne v Ukrajini med Rusijo in ZDA je medtem dejal, da pozdravlja "vse napore za dosego najprej prekinitve ognja in nato miru na vseh vojnih območjih po svetu". "Vendar pa takšne hitre rešitve včasih ne prinesejo trajnega miru," je povedal. Poudaril je še, da bo Evropa ključna za to, da bi zagotovili trajen mir v Ukrajini.

Tusk: Evropa mora sprejeti oboroževalno tekmo

Tudi poljski premier Donald Tusk se strinja, da morajo EU in njegove članice okrepiti svoje vojaške sposobnosti in povečati izdatke za vojsko.

Vojna v Ukrajini, nov pristop ameriške administracije do Evrope in oboroževalna tekma, ki jo je začela Rusija, po mnenju Tuska predstavljajo povsem nove izzive za Evropo. "Evropa mora sprejeti to oboroževalno tekmo in mora v njej zmagati," je dejal poljski premier.

Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je sporočila, da bi Švedska kot najmlajša članica zavezništva Natu prispevala do osem bojnih letal Jas Gripen, ki bi svoje naloge opravljala v zračnem prostoru Poljske.

Norveški predsednik vlade Jonas Gahr Stoere je v parlamentu dejal, da bi morala Norveška znatno povečati finančno pomoč Ukrajini. Norveški parlament se je lani strinjal, da se za vojaško in civilno podporo Ukrajini v letu 2025 nameni 35 milijard norveških kron (okoli 3,2 milijarde evrov), skupni finančni okvir, imenovan program Nansen, pa naj bi se od leta 2023 do 2030 povečal na 155 milijard kron.

800 milijard evrov naložb v obrambo

Z vojno v Ukrajini je močno povezana tudi druga osrednja tema izrednega vrha EU-ja, to je krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti.

Voditelji bodo predvidoma podprli temu namenjeni načrt predsednice Evropske komisije von der Leyen. Ta je med drugim napovedala vzpostavitev novega finančnega instrumenta EU-ja, v okviru katerega bi bilo članicam za naložbe v obrambo na voljo do 150 milijard evrov posojil.

Celoten načrt, ki vključuje še omejeno sprostitev proračunskih pravil EU-ja, naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo.

Diplomati pričakujejo, da bodo voditelji na vrhu predloge sprejeli, članice se bodo morale nato dogovoriti o podrobnostih, kar pa ne bo preprosto.

Voditelji EU-ja želijo pomiriti ukrajinskega predsednika Zelenskega, da se lahko po burnem sestanku s Trumpom v Beli hiši še vedno zanese na Evropo. Vendar se članice EU-ja doslej niso mogle dogovoriti glede predloga visoke zunanjepolitične predstavnice EU-ja Kaje Kallas o znesku vojaške pomoči, ki jo bodo letos namenile Ukrajini.

Nekateri uradniki so predlagali, naj se EU zaveže, da bo letos zagotovila vsaj 20 milijard evrov, kot je storila leta 2024.

Načrt predvideva, da vsaka članica prispeva glede na velikost svojega gospodarstva, vendar se nordijske in baltske države ter Nizozemska pritožujejo, da nekatere večje države, kot so Francija, Italija in Španija, ne storijo dovolj.

Vendar ni jasno, ali bo načrt von der Leyen potrdilo vseh 27 voditeljev, saj je z vetom zagrozil madžarski premier Viktor Orban, Trumpov zaveznik, ki ohranja prijateljske vezi s Kremljem.
Orban je v sobotnem pismu predsedniku Evropskega sveta Costi zapisal, da obstajajo "strateške razlike v pristopu do Ukrajine, ki jih ni mogoče premostiti".

Današnje zasedanje bo potekalo v senci spremenjene zunanje politike ZDA pod vodstvom predsednika Trumpa, ki je ta teden po številnih kritikah na račun Zelenskega ustavil vojaško pomoč Ukrajini, pred tem pa je znova vzpostavil stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Iz Washingtona obenem prihajajo vse glasnejši pozivi, da bo morala Evropa prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost.

V "koaliciji voljnih" bi sodelovalo 20 držav?

Britanski uradniki so medtem sporočili, da je približno 20 držav zainteresiranih za sodelovanje v t. i. koaliciji voljnih, ki jo je na neformalnem vrhu o Ukrajini konec tedna napovedal britanski premier Keir Starmer in ki bi nadzorovala izvajanje morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo.

Po navedbah uradnikov, na katere se sklicujeta BBC in francoska tiskovna agencija AFP, je v sredo potekalo srečanje partnerjev iz Evrope in skupnosti Commonwealth, na katerem so sodelovali predstavniki približno 20 držav, zainteresiranih za sodelovanje v koaliciji.

Pogovori so po besedah uradnikov v začetni fazi, zato še ni jasno, kako bo vsaka od zainteresiranih držav prispevala h koaliciji.

Britanski laburistični premier je medtem med današnjim obiskom v Liverpoolu dejal, da bo imelo Združeno kraljestvo vodilno vlogo pri zagotavljanju izvajanja morebitnega mirovnega dogovora. "Če bo dogovor sklenjen, ga bomo branili," je zatrdil, a dodal, da morajo pri tem sodelovati tudi ZDA.