Leta 2005 sta pilota pakistanske vojske iz južne stene osemtisočaka Nanga Parbat rešila slovenskega alpinista Tomaža Humarja, ki je pri drznem samostojnem prvenstvenem vzponu obtičal v steni.

Tomaž Humar je med solovzponom na Nanga Parbat zaradi plazov ostal ujet sredi stene na približno 6000 metrih. Pilota pakistanske vojske Rašid Ulah Beg in Halid Amir Rana sta mu 10. avgusta na ukaz tedanjega predsednika Pakistana, generala Perveza Mušarafa, odšla na pomoč s helikopterjem lama SA-315.

Možnosti za uspešno rešitev Humarja iz stene so bile po desetih dneh zaradi njegove izčrpanosti zelo majhne. Pakistanska pilota sta se mu s tveganim manevrom približala na manj kot meter.

Pršni plazovi in hrup helikopterja so onemogočili vsakršno komunikacijo med Humarjem in pakistanskima pilotoma. Po desetih minutah jima je uspelo zanihati vrv z utežjo, na katero se je Tomaž Humar s težavo pripel.

Nato se je nesrečno zapletlo, ker je ena izmed varnostnih vrvi ostala pripeta v ledeno steno. Tomaž je vrv prerezal, po tem pa ga je"katapultiralo" v višino pilotske kabine, tako da se pri tem ni zgodila nesreča. V nekaj minutah so vsi trije varno pristali v baznem taboru ob vznožju južne stene Nanga Parbata.

Reševanje Tomaža Humarja velja za najdrznejše v zgodovini himalajizma, saj je šlo za prvo neposredno reševanje iz katere koli himalajske stene. Ob tem je bila v Himalaji tudi prvič uporabljena tako imenovana tehnika reševanja s podvesno vrvjo.

Pakistanska pilota je nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek odlikoval z zlatim redom za zasluge RS.

Leta 955 je nemški kralj Oton I. v bitki na Leškem polju pri Augsburgu popolnoma porazil Madžare. Poraženo vojsko je zasledoval do meje svoje države in jo prisilil, da je tam tudi ostala. Posledica bitke na Leškem polju je bila, da so se Ogri začeli stalno naseljevati v Panoniji, kjer so prevzemali gospodarsko, družbeno in politično ureditev, ki je takrat veljala v Evropi. Opustili so nomadsko življenje, prešli na poljedelstvo in polagoma ustvarili stabilno ogrsko državo.

Leta 1492 je Rodrigo Borgia postal papež Aleksander VI.

Leta 1519 je portugalski pomorščak Ferdinand Magellan s petimi ladjami po reki Guadalaquivir odplul iz španske Seville na pot okrog sveta.

Leta 1674 je bil v Greenwichu ustanovljen astronomski observatorij.

Leta 1680 so se pripadniki plemena Pueblo uprli Špancem.

Leta 1792 so v Parizu požgali palačo Tuileries in aretirali kralja Ludvika XVI.

Leta 1809 je Ekvador razglasil neodvisnost od Španije.

Leta 1827 se je rodil slovenski politik Lovro Toman.

Leta 1842 so v Veliki Britaniji sprejeli zakon, ki je prepovedal delo ženskam in otrokom, mlajšim od 10 let, v rudarskih jaških.

Leta 1874 se je rodil ameriški predsednik Herbert Clark Hoover.

Leta 1877 je Asaph Hall odkril Marsovo luno Deimos.

Leta 1893 se je rodil slovenski pisatelj Prežihov Voranc - Lovro Kuhar. Ker je dejavno deloval v ilegalnem KPJ-ju, je moral leta 1930 v izseljenstvo. Sčasoma je postal eden vodilnih mož KPJ-ja. Po sporu s Titom se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo. Do aprila 1941 se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju. Po ustanovitvi OF-a se je aktiviral. Po kapitulaciji Italije so ga Nemci poslali v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen in januarja 1945 v Mauthausen, od koder se je po vojni vrnil. Med njegovimi najbolj znanimi deli so zbirka Samorastniki, mladinska knjiga Solzice ter romani Požganica, Doberdob in Jamnica.

Leta 1893 je v Augsburgu Rudolf Diesel prvič predstavil svoj dizelski motor.

Leta 1896 so na Kredarici, na zemlji, ki jo je kupil Jakob Aljaž, odprli prvo triglavsko kočo, ki jo danes upravlja Planinsko društvo Ljubljana Matica.

Leta 1896 je umrl nemški inženir Otto Lilienthal.

Leta 1897 je Felix Hoffmann odkril aspirin.

Leta 1913 se je s podpisom tako imenovanega bukareškega miru končala druga balkanska vojna.

Leta 1920 so članice antante v Sevresu podpisale mir s premagano Turčijo, ki je v Evropi obdržala samo Carigrad, izgubila pa je tudi vse severnoafriške dežele.

Leta 1928 se je v Žireh rodil slovenski mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan, avtor del, kot so Krojaček Hlaček, Rumena podmornica, Rdeči lev, Cepecepetavček in Mornar na kolesu.

Leta 1944 so ameriške čete porazile Japonce na otoku Guam v Tihem oceanu.

Leta 1944 so železničarji v Parizu začeli stavkati.

Leta 1945 je Japonska zaveznikom ponudila popolno kapitulacijo s pogojem, da cesar obdrži prestol.

Leta 1961 je Velika Britanija, ki se je dolgo obotavljala glede vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost, prosila za sprejem. Na bruseljskih pogajanjih je Francija uporabila veto, Veliki Britaniji pa je grozilo, da se bo izognila gospodarskemu poletu, ki je v tem času zajel Evropo.

Leta 1967 se je rodil ameriški boksar Riddick Bowe, nekdanji svetovni prvak v težki kategoriji in po porazu proti Lennoxu Lewisu dobitnik srebrne medalje na olimpijskih igrah leta 1988.

Leta 1969 je umrl slovenski pesnik in pripovednik Tone Seliškar. Bil je izredno ploden pisec mladinskih povesti in črtic: Bratovščina Sinjega galeba, Mule, Posadka brez ladje, Deklica z junaškim srcem in druge.

Leta 1971 se je rodil irski nogometaš Roy Keane. Med letoma 1993 in 2005 je igral za Manchester United in bil dolga leta kapetan moštva.

Leta 1972 je umrl slovenski umetnostni zgodovinar France Stele.

Leta 1988 je ameriški predsednik Ronald Reagan podpisal odlok, s katerim so Američani japonskega izvora dobili odškodnine za internacijo med 2. svetovno vojno.

Leta 1988 je ameriški plavalec Matt Biondi prvi 100 metrov prosto preplaval hitreje od 49 sekund.

Leta 1990 se je sonda Magellan utirila v orbito okrog Venere.

Leta 1995 je Inesa Kravec na svetovnem prvenstvu v atletiki v Göteborgu postavila svetovni rekord v troskoku, ki je še vedno veljaven.

Leta 1997 je Ukrajinec Sergej Bubka osvojil šesto zlato medaljo na SP-jih v skoku s palico, Brigita Bukovec pa je bila 4. na 100 m ovire.

Leta 1997 je Luka Špik na mladinskem veslaškem svetovnem prvenstvu v Hazenwinklu v Belgiji v skifu osvojil naslov svetovnega prvaka.

Leta 1999 so nogometaši Maribora v 3. krogu kvalifikacij za Ligo prvakov v gosteh premagali Lyon z 1:0.

Leta 2002 je umrl norveški matematik, računalničar in politik Kristen Nygaard.

Leta 2007 je za rakom umrl ustanovitelj glasbene založbe Factory Records Tony Wilson, ki je zaslužen za uspeh vrste britanskih skupin, kot sta New Order in Happy Mondays. "Brez Tonyja Wilsona ni manchestrske glasbene scene," je po njegovi smrti povedal britanski televizijski voditelj Terry Christian.

Leta 2008 je umrl soulovski pevec in igralec Isaac Hayes, znan po svojem globokem glasu, ki ga je med drugim posodil liku kuharja v humoristični seriji South Park.