Panamski prekop je prekop, ki seka Panamsko ožino in s tem povezuje Atlantski in Tihi ocean; dolg je 82 kilometrov.

Z njegovo izgradnjo je bila pomorska pot med vzhodno in južno obalo Amerike korenito skrajšana in olajšana, saj ladjam ni bilo več treba pluti okrog viharnega rta Horn.

Prekop ima dva sklopa zapornic na tihooceanski in enega na atlantski strani. Med njima leži Gatúnsko jezero s številnimi otoki.

Njegova gladina leži 26 metrov nad morsko, napaja pa ga v ta namen zajezena reka Chagres. Trojne atlantske zapornice (vsaka je visoka 21 m in tehta 745 ton) pri Gatúnu so tako dobro uravnotežene, da za njihovo premikanje zadostuje 30-kilovatni motor.

Iz jezera nato ladje plujejo skozi prvi tihooceanski sklop pri Pedro Miguelu, nato pa še skozi drugega pri Mirafloresu.

Pacifiška stran leži 24 centimetrov višje od atlantske in ima mnogo višje plime. Vse zapornice so podvojene, da lahko ladje plujejo v obe smeri. Skozi prekop jih vlečejo z majhnimi lokomotivami.

Kolumbija je leta 1903 zavrnila ponudbo ZDA za gradnjo prekopa, zato so ZDA podprle upor Panamcev in njihovo odcepitev od Kolumbije, tako da so razglasili neodvisno Republiko Panamo.

Leta 1904 je ameriška vojska zasedla široki pas vzdolž prekopa - panamsko cono. Leta 1906 so začeli graditi prekop, promet pa je skozenj stekel leta 1914, prav na današnji dan.

V tem pasu so ZDA namestile velika vojaška oporišča. Po dolgotrajnih pogajanji je leta 1979 Panama vendarle dobila nadzor nad Panamskim prekopom.

Leta 1057 je umrl škotski kralj MacBeth.

Leta 1195 se je rodil portugalski svetnik sveti Anton Padovanski s pravim imenom Fernando de Bulhoes.

Leta 1519 je bilo ustanovljeno mesto Ciudad de Panama.

Leta 1535 je bila ustanovljena današnja prestolnica Paragvaja, Asuncion.

Leta 1620 je ladja Mayflower odplula iz Southamptona proti Ameriki.

Leta 1769 se je v Ajacciu na Korziki rodil francoski general in cesar Napoleon Bonaparte. Bil je sin uradnika plemiškega rodu.

Leta 1831 se je v Šentjurju pri Celju rodil slovenski skladatelj in zdravnik Gustav Ipavec.

Leta 1870 je umrl slovenski politik Lovro Toman.

Leta 1877 je Thomas Alva Edison na fonograf posnel pesmico Mary Had a Little Lamb.

Leta 1883 se je rodil znani hrvaški kipar Ivan Meštrovič.

Leta 1885 se je rodila ameriška pisateljica in dramatičarka Edna Ferber.

Leta 1893 je umrl pesnik Fran Gestrin, ki se je z globoko ljubezensko in slutenjsko poezijo približal moderni.

Leta 1916 so v boju prvič uporabili tanke.

Leta 1923 se je rodil izraelski politik Šimon Peres. Skupaj z Jicakom Rabinom in Jaserjem Arafatom je leta 1994 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1925 se je rodil kanadski džezovski pianist in skladatelj Oscar Emmanuel Peterson.

Leta 1940 se je rodila nemška teroristka Gudrun Ensslin.

Leta 1942 so nemški okupatorji v celjskem Starem piskru ustrelili 95 talcev, med njimi 14 žena.

Leta 1944 so se na sredozemski obali Francije izkrcale združene angleške, francoske in ameriške sile ter tako odprle še eno fronto proti nacističnim silam.

Leta 1945 je bila po japonskem sprejetju pogojev vdaje Koreja osvobojena.

Leta 1947 je po več desetletjih bojev Indija dosegla neodvisnost. Na polotoku sta nastali dve državi: hinduistična Indija in muslimanski Pakistan, ki pa je ostal razdeljen na vzhodni in zahodni del.

Leta 1948 je bila južno od 48. vzporednika ustanovljena Republika Koreja.

Leta 1950 je papež razglasil versko resnico: "Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo." Ta dogma velja v Rimskokatoliški cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej, in to tudi v številnih drugih krščanskih Cerkvah.

Leta 1950 se je rodila britanska princesa Ana, s celotnim imenom Anne Elizabeth Alice Louise Laurence.

Leta 1957 se je rodil ameriško-slovenski igralec Željko Ivanek.

Leta 1959 je umrl pesnik in mladinski dramatik Pavel Golia. Bil je mojster igrivega in lahkotnega pesniškega izraza.

Leta 1960 je afriška država Kongo postala neodvisna.

Leta 1967 je umrl belgijski slikar Rene Francois Ghislain Magritte.

Leta 1969 se je začel najslavnejši rokovski festival na svetu Woodstock, za številne zgodovinski mejnik in simbolni dogodek "hipijevske dobe".

Leta 1969 so se v Severni Irski znova razvneli spopadi med protestanti in katoličani. Na zahtevo severnoirske vlade so v Belfast prispele britanske čete, da bi obnovile zakon in red.

Leta 1971 je ameriški predsednik Richard Nixon ukinil konvertibilnost dolarja v zlato.

Leta 1972 se je rodil ameriški igralec in režiser Ben Affleck.

Leta 1973 so ZDA nehale bombardirati Kambodžo.

Leta 1984 so ameriške vojaške sile zavzele Panamski prekop.

Leta 1989 je italijanski plavalec Giorgio Lamberti v Bonnu postavil svetovni rekord na 200 metrov prosto (1:46,69).

Leta 1993 je na svetovnem atletskem prvenstvu v Stuttgartu Britanec Linford Christie zmagal v teku na 100 metrov.

Leta 1994 so aretirali terorista Ilicha Ramireza Sancheza, bolj znanega po imenom Šakal.

Leta 1995 se je Monica Seleš po 28 mesecih ali 837 dneh prisilnega premora na teniškem turnirju v Torontu uspešno vrnila.

Leta 1998 je v eksploziji avtomobila bombe v Omaghu v Severni Irski umrlo 27 ljudi.

Leta 2000 je umrla hrvaška filmska igralka Ena Begovič, rojena leta 1960.

Leta 2007 je bil močan potres na obali Tihega oceana, ki je v različnih delih Peruja zahteval 514 življenj, 1.090 ljudi pa je bilo ranjenih.

Leta 2013 je umrl priznani poljski dramatik Slawomir Mrožek, ki je v svojem delu z ostrim humorjem analiziral družbo in globlje plasti človekove duše.