je bila Benazir Buto na prvih volitvah v Pakistanu, kjer so lahko volili vsi državljani, izvoljena za predsednico vlade.

Benazir je hči nekdanjega voditelja države Zulfikarja Buta. Butova je umrla 27. decembra 2007 v samomorilskem napadu na predvolilnem zborovanju v Ravalpindiju. Napad se je zgodil na konvoj vozil, v katerem je zapuščala prizorišče predvolilnega zborovanja v njeno podporo. Najprej naj bi jo napadalec ustrelil v vrat in prsi, nato pa se je razstrelil. Njen tiskovni predstavnik je sprva sporočil, da je premierka živa, pozneje pa se je izkazalo, da je hudo ranjena in v bolnišnici je zaradi poškodb umrla. V napadu je bilo poleg nje ubitih še 20 ljudi.

Benazir Buto je bila rojena 21. junija 1953. Njen oče je bil ustanovitelj Pakistanske ljudske stranke in je bil, tako kot ona, umorjen. Vojska ga je usmrtila leta 1979. Izobraževati se je začela v Pakistanu, nato je odšla v ZDA, kjer je končala kolidž v Radcliffu, univerzitetno izobrazbo iz političnih ved pa dopolnila na harvardski univerzi. Med letoma 1973 in 1977 je končala študij iz filozofije, politologije in ekonomije na Oxfordski univerzi, nato pa se je vrnila v Pakistan.

Po vrnitvi je bila v priporu do leta 1984, ko ji je bilo dovoljeno oditi v Veliko Britanijo. Tam je postala voditeljica očetove Pakistanske ljudske stranke. Do leta 1988, ko se je lahko vrnila v državo in zmagala na volitvah, je v Franciji zaradi zastrupitve umrl še njen brat Šah Navaz.

Na volitvah leta 1993 je zopet zmagala in nasledila Šarifa. Na oblasti pa je ostala le tri leta, saj jo je razrešil predsednika Faruk Legari. Nekaj tednov pred tem je bil njen brat Murtaza, ki je bil obtožen sodelovanja s teroristi, ubit v Karačiju.

Leta 1999 je prostovoljno odšla v tujino, sodne oblasti v Pakistanu pa so jo obsodile zaradi korupcije, a je pozneje višje sodišče to obsodbo zavrnilo. Kljub temu se v državo ni želela vrniti.

Nato se je s svojim tekmecem Šarifom pridružila Zavezništvu za obnovo demokracije, a sta se hitro sprla pri vprašanju, kako ravnati z Mušarafom, ki je na oblast prišel z državnim udarom. Butova se je želela z Mušarafom pogajati, Šarif pa je kakršne koli pogovore z vojaškim voditeljem zavračal.

Butova je umrla 27. decembra leta 2007 v samomorilskem napadu na predvolilnem zborovanju v Ravalpindiju. Napad se je zgodil na konvoj vozil, v katerem je zapuščala prizorišče predvolilnega zborovanja v njeno podporo. Najprej naj bi jo napadalec ustrelil v vrat in prsi, nato pa se je razstrelil. Njen tiskovni predstavnik je najprej sporočil, da je premierka živa, kasneje pa se je izkazalo, da je hudo ranjena in je v bolnišnici podlegla poškodbam. V napadu je bilo poleg nje ubitih še 20 ljudi.

Leta 1849 je rusko sodišče obsodilo Fjodora Mihajloviča Dostojevskega na smrt zaradi sodelovanja s protivladno skupino radikalnih intelektualcev.
1887 je umrl slovenski pisatelj, kritik, dramatik in jezikoslovec Fran Levstik. Znana so predvsem njegova dela Popotovanje od Litije do Čateža, Martin Krpan in Napake slovenskega pisanja.
1905 se je rodil slovenski pesnik Mile Klopčič, predstavnik socialne poezije in odličen prevajalec. Plamteči okovi, ki jih je izdal leta 1924, so bili zaplenjeni že v tiskarni. Napisal je Preproste pesmi, prevajal pa je Puškina in Lermontova.
Leta 1914 se je po bitki na Drini začela znamenita kolubarska bitka, največja in najpomembnejša bitka med Srbi in Avstrijci v prvi svetovni vojni.

1924 se je rodila slovenska gledališka in filmska igralka Duša Počkaj.
1933 se je rodil slovenski pesnik in prevajalec Franci Zagoričnik.
Leta 1933 so ZDA in Sovjetska zveza navezale diplomatske stike.

Leta 1945 so ZDA “uvozile” 88 nemških znanstvenikov, ki so jim pomagali pri izdelavi raket.
Leta 1945 je na pobudo konference Organizacije združenih narodov nastal UNESCO.
1960 je umrl ameriški filmski igralec Clark Gable, najbolj znan po vlogah v filmih Upor na ladji Bounty, V vrtincu in Neprilagojeni.
Leta 1965 so Rusi izstrelili vesoljsko plovilo Venera 3. To je bilo prvo plovilo, ki je pristalo na drugem planetu – Veneri.
Leta 1988 so na zasedanju Palestinskega narodnega sveta v Alžiriji razglasili neodvisno državo Palestino na ozemlju, ki ga zasedajo Izraelci.
1990 so v kinematografih začeli prikazovati peti in hkrati zadnji del filma Rocky V., v katerem je glavno vlogo odigral Sylvester Stallone.
Leta 2000 je bil Bill Clinton prvi predsednik ZDA, ki je obiskal Vietnam.

2001 so v kinematografih začeli prikazovati prvi film o Harryju Potterju.
Leta 2004 je X-43A postalo najhitrejše letalo na svetu. Letelo je s hitrostjo skoraj deset machov oziroma 11.200 kilometrov na uro (3,11 kilometrov na sekundo).