Hallerstein se je rodil v plemiški družini očetu Janezu Ferdinandu baronu Hallerju pl. Hallersteinu in materi baronici Mariji Suzani Elizabeti, rojeni Erberg. Tako kot mnogo njegovih sorodnikov je tudi on 27. oktobra 1721 vstopil v jezuitski red na Dunaju. Matematično in astronomsko izobrazbo si je pridobil na Dunaju in v Gradcu. Prošnjo za odhod v misijone je poslal z Dunaja 8. oktobra 1727. Želja se mu je uresničila čez osem let. Leta 1734 se je v Judenburgu pripravljal na redovno zaobljubo, nato pa odšel v Temišvar, kjer je vodil Kongregacijo smrtnega boja. Želja postati misijonar se mu je uresničila leta 1735.

Zaradi neugodnih razmer za misijonarje na Kitajskem se je septembra 1735 sam ali z redovnim bratom, dunajskim jezuitom Lambeckhovnom, ki je bil tudi njegov sopotnik na nadaljnji poti, odpravil prek Trsta v Genovo. Po dvotedenskem počitku sta Genovo zapustila 30. oktobra z angleško trgovsko ladjo Penelope, namenjeno v Lizbono na Portugalsko.

Po smrti kitajskega cesarja Jungdženga sta se 24. aprila 1736 odpravila na Kitajsko. Vmesna postaja je bila portugalska kolonija Goa, kjer je končno opravil slovesno zaobljubo. Od tam je odpotoval v Macao, od koder je bil 1. marca 1739 poklican na kitajski dvor v Peking.

V tem času je bil za cesarja imenovan Čjanlung. Hallerstein je sprva kot prisednik deloval v astronomskem in matematičnem oddelku, po smrti vodje oddelka misijonarja Ignaca Köglerja 3. junija 1746 pa je postal njegov predstojnik in mandarin 5. stopnje. V tem času se je Hallerstein prek misijonarja Gaubila, predstojnika francoskih jezuitov, seznanil in tesno sodeloval s predstavniki ruske akademije v Peterburgu. Po letih sodelovanja je 1762 postal njen častni član, 1765 pa zunanji član te akademije. Po povabilu londonske Kraljeve družbe pekinškim jezuitom k sodelovanju leta 1746 si je Hallerstein začel dopisovati tudi z njo, čez dve leti pa še s pariško akademijo.

Z leti je število misijonarjev na Kitajskem upadlo, 12. novembra 1774, kmalu po njegovi smrti, pa je bil jezuitski red na Kitajskem ukinjen.

Po njem se od 6. avgusta 2003 imenuje asteroid 15071 Hallerstein, ki so ga 24. januarja 1999 odkrili astronomi z Observatorija Črni Vrh.

Leta 1227 je umrl mongolski kan, ki se je rodil z imenom Temučin in je eden najbolj znamenitih in uspešnih vojskovodij v zgodovini. Še preden je postal kan, je Temučin združil številna plemena severovzhodne in srednje Azije in napadel Kitajsko, pozneje pa se je usmeril tudi na zahod in jug. Mongolski imperij (1206-1368) je obsegal velik del današnje Kitajske, Rusije, Mongolije, Ukrajine, kavkaških držav, Irana, Iraka, Kuvajta, Turčije, Kazahstana, Uzbekistana, Pakistana, Afganistana, Turkmenistana in obeh Korej.

Leta 1503 je umrl Španec Rodrigo de Borja y Doms, bolj znan kot papež Aleksander VI.

Leta 1587 se je rodil prvi otrok angleških priseljencev v novem svetu - Ameriki, to je bila Virginia Dare.

Leta 1750 se je v Lignanu rodil italijanski skladatelj in dirigent Antonio Salieri. Bil je Beethovnov, Schubertov in Lisztov učitelj ter Mozartov tekmec. Znana je njegova opera Danaide. Salieri je umrl 7. maja 1825 na Dunaju.

Leta 1812 je Napoleonova vojska pri Smolensku premagala Ruse.

Leta 1830 se je v Schoenbergu rodil cesar Franc Jožef I., ki je uradno zavladal 2. decembra 1848. Prestol je zasedel, potem ko Ferdinand I. Habsburški zaradi božjastnih napadov ni bil zmožen opravljati nalog. Med vladanjem Franca Jožefa I. je bila habsburška monarhija izrinjena iz Nemčije, v vojnah z Italijo, Francijo in Prusijo pa je izgubila Benečijo in Lombardijo. Po berlinskem kongresu leta 1878 je zasedla Bosno in Hercegovino, priključila pa jo je leta 1908. Franc Jožef I. je vladal do smrti leta 1916, ko je bil star 86 let. Tri leta po njegovi smrti, 21. novembra 1919, pa je na cesarstvo razpadlo.

Leta 1850 je v Parizu umrl francoski pisatelj Honore de Balzac.

Leta 1896 je Francija k svojemu ozemlju priključila Madagaskar, leta 1946 je postal čezmorsko ozemlje, neodvisen pa šele 26. junija 1960.

Leta 1905 se je v Žagi na Tolminskem ob Soči rodil slovenski pisatelj Oskar Hudales.

Leta 1933 se je v Parizu rodil filmski režiser in scenarist poljskega rodu Roman Polanski.

Leta 1934 je v gorički vasi Ženavlje zasilno pristal stratosferski balon z belgijskima raziskovalcema Maxom Cosynsom in Neremom van der Elstom.

Leta 1942 so Jožeta Lacka, borca za delavske in kmečke pravice, ki je v ptujskem okraju uspešno vodil boj proti okupatorju in so ga 10. avgusta istega leta prijeli, zaprli v ptujski zapor in mučili, ubili okupatorji.

Leta 1942 se je rodil slovenski igralec Radko Polič.

Leta 1943 so se začela tajna ameriško-italijanska pogajanja o premirju.

Leta 1943 je Portugalska dovolila, da ZDA postavijo vojaška oporišča na Azorih.

Leta 1966 so se na Kitajskem pojavile prve Rdeče brigade, skupine mladih revolucionarjev, ki so spontano delovali in se borili proti upravi in inteligenci. Včasih so delovali celo mimo navodil partijske centrale. Delovali so v šolah, univerzah, tovarnah in ljudskih komunah. Prišlo je do velikih izgredov proti tujim predstavnikom, uničevali so kulturne spomenike, zapletli pa so se tudi v boje za oblast s krajevnimi in pokrajinskimi partijskimi voditelji. Pekinška oblast je od vojske zahtevala, da podprejo revolucionarno frakcijo v boju proti starim kadrom. Ko so Rdeče garde postale nevarne vodstvu, so jih začeli ukinjati.

Leta 1969 se je rodil ameriški filmski igralec Edward Norton.

Leta 1978 je sovjetska atletinja Vilma Bardavskjene v skoku v daljavo kot prva ženska preskočila mejo sedmih metrov

Leta 1999 je bila Merlene Ottey pozitivna na dopinškem testu. Trdila je, da je nedolžna, a je takoj odpovedala nastop na svetovnem atletskem prvenstvu v Sevilli. Odkrili so sledove prepovedanega anabolika nandralona. Otteyjeva, ki je poznejenastopala za Slovenijo, se je oprala krivde.

Leta 2009 je umrl nekdanji južnokorejski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Kim Dae Džung, znan po "sončni politiki" do komunistične severne sosede.

Leta 2009 je slovenski košarkarski reprezentant Erazem Lorbek uradno podpisal pogodbo z Barcelono.