Hrvatje so po zadetkih Prosinečkega (33.) in Bobana (43., 60.) vodili že s 3:1, nato pa je Gliha v nepozabni predstavi poskrbel za veliko senzacijo in za edino slovensko točko v kvalifikacijah za mundial v Franciji. Hrvatje so se znašli v nezavidljivem položaju, a so se vseeno kvalificirali in pod taktirko Čira Blaževića v Franciji presenetili s tretjim mestom.

Leta 1725 se je v Benetkah rodil italijanski pisatelj Giovanni Giacomo Casanova, ki je bil znan tudi kot velik pustolovec. Njegovo najbolj znano delo je Beg iz beneške ječe. Umrl je leta 1798.

Leta 1805 se je rodil znameniti danski pravljičar Hans Christian Andersen. Na začetku je pisal pesmi, romane in potopise, a vse brez uspeha. Neko njegovo igro pa so uspešno uprizorili v kraljevem gledališču. Ko je bil star 28 let, je Andersen prvič odpotoval v tujino. Objavil je zbirko zgodb o svojih potovanjih in začel pisati roman. Njegova prva knjiga vilinskih zgodb je bila objavljena leta 1835, zadnja pa je izšla leta 1872. Umrl je 4. avgusta 1875. Znane so njegove pravljice Snežna kraljica, Poslednje sanje starega hrasta, Marjetica, Ajda, Lan, Palčica, Grdi raček, Pastirica in dimnikar, Hranilnik, Cesarjeva nova oblačila in številne druge.

Leta 1840 se je rodil francoski pisatelj Emile Zola, najpomembnejši predstavnik naturalističnega romana. Njegovo največje delo je zbirka o Rougon-Macquartovih, med katerimi so znani romani Beznica, Nana, Germinal, Zemlja, Človek-zver in protiklerikalna trilogija Tri mesta (Lurd, Rim, Pariz).

Leta 1914 se je v Londonu rodil veliki angleški filmski in gledališki igralec, sir Alec Guinness. Guinness je na odru prvič nastopil leta 1934. Sedem let pozneje se je pridružil kraljevi mornarici, njegova filmska kariera pa se je začela po 2. svetovni vojni z vlogo Herberta Pocketa v Velikih pričakovanjih (1946). V vrsti filmov je pokazal svojo sposobnost popolne preobrazbe za vsako vlogo, sposoben je bil odigrati tudi več vlog v enem filmu. Za vlogo v Mostu na reki Kwai iz leta 1957 je dobil zlati globus in oskarja, leta 1980 pa mu je Ameriška filmska akademija podelila tudi častnega oskarja za življenjsko delo. Sicer je bil za oskarja večkrat "le" nominiran. Leta 1959 so Guinnessu podelili viteški naziv za izjemne dosežke na področju gledališča in filma. Umrl je za rakom na jetrih 5. avgusta 2000.

Leta 1960 se je rodil atlet Linford Christie. Britanski šprinter je doslej edini, ki ima zlate medalje na olimpijskih igrah, svetovnem prvenstvu, evropskem prvenstvu in na igrah Commonwealtha. Največji uspeh je naslov olimpijskega prvaka leta 1992 v teku na 100 metrov. Christie je bil v kraljevski disciplini tudi trikrat evropski prvak (1986, 1990, 1994).

Leta 1971 se je rodil avstralski teniški igralec Todd Woodbridge, ki je v paru z Markom Woodfordom osvojil 61 turnirjev za ATP, med katerimi je 11 grand slamov.

Leta 1972 se je igralec Charlie Chaplin vrnil v ZDA, potem ko je državo v zgodnjih petdesetih letih zapustil, saj so ga takrat označili za komunista

Leta 1978 so na ameriški postaji CBS prvič predvajali nanizanko Dallas, ki se je na tv-zaslonih obdržala kar 13 let.

Leta 1997 so slovenski nogometaši po treh zadetkih Primoža Glihe na Poljudu s Hrvaško na kvalifikacijski tekmi za SP igrali 3:3.

Leta 1999 so košarkarji ZM Lumarja v 9. krogu drugega dela državnega prvenstva s košem Očka štiri sekunde pred koncem premagali Union Olimpijo z 88:87 (41:46). Poleg Očka (23 točk) je blestel tudi veteran Petranovič (22). Jurkovič 21 za ekipo Zmaga Sagadina.

Leta 2003 je slovenska nogometna reprezentanca za Bežigradom v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu leta 2004 s 4:1 premagala Ciper. Gole za Slovenijo so dosegli Ermin Šiljak (5., 14.), Zlatko Zahovič (39./11-m) in Nastja Čeh (43.).

Leta 2005 je umrl papež Janez Pavel II., ki se je kot Karol Jozef Wojtyla rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na Poljskem. Papež je postal leta 1978. Bil je prvi po 456 letih, ki ni bil Italijan. Govoril je osem jezikov, v svojem pontifikatu pa je obiskal kar 129 držav, dvakrat tudi Slovenijo. Bil je zelo dejaven - med prvimi je govoril o skupni evropski hiši, predlagal je zamenjavo kapitalizma in kolektivizma z družbo, temelječo na solidarnosti. Zato so ga pogosto označevali kot največjo moralno avtoriteto na svetu. Bil prvi papež, ki se je udeležil rockovskega koncerta, prvi, ki so ga fotografirali v bolniški postelji po kirurškem posegu, prvi, ki se je "preoblekel" v duhovnika, da bi spovedal ljudi, prvi papež, ki je obiskal sinagogo. Maja 1981 je papeža na Trgu svetega Petra v Rimu ustrelil turški državljan Mehmet Ali Agca. Papež je okreval in pozneje atentatorja obiskal v zaporu. Katoliško cerkev je vodil skoraj 27 let in kljub bolezni ostal z verniki do zadnjega dne. Na njegov pogreb 8. aprila je v Vatikan prišlo več milijonov vernikov z vsega sveta. Na njegovo željo so ga namesto v sarkofag pokopali v zemljo pod vatikansko baziliko svetega Petra.