Njen oče je bil uspešen trgovec, poleg nje pa sta bila v družini še dva otroka, ki sta bila starejša od nje. Pri osemnajstih je dobila dovoljenje, da se lahko priključi irskemu redu nun v Loretu, ki jo je poslal v indijsko mesto Dardžiling za učiteljico.
Leta 1931 se je zaobljubila Bogu in si izbrala ime Marija Tereza v čast Terezi Avilski in Terezi iz Lisieuxa.

Ko se je zaobljubila zadnjič (maja 1937), je sprejela ime mati Tereza. Septembra 1946 je – po njenih besedah – zaslišala poziv Boga, da gre med uboge in umirajoče. Začutila je, da je za zidovi nunskega samostana preveč stran od njih, da bi jim pomagala.

Tako je leta 1948 dobila posebno dovoljenje od papeža Pija XII., da lahko zapusti samostan in živi ter dela samostojno. Oktobra 1950 je ustanovila nov red Missionaries of Charity (misijonarji dobrote) in začela ustanavljati domove (za umirajoče, gobavce, otroke ...). S pomočjo indijskih oblasti se je preselila v zapuščen hindujski tempelj in tam ustanovila brezplačen hospic za uboge.

Leta 1965 ji je papež Pavel VI. dovolil, da svoje delovanje poleg Kalkute razširi še na druga mesta. Red, ki ga je ustanovila, se je kmalu začel širiti po vsem svetu.

Prva hiša za uboge, ki je bila ustanovljena zunaj meja Indije, je bila v Venezueli. Sledile pa so ji v Rimu, Tanzaniji, več državah v Aziji, Afriki in Evropi, vključno z Albanijo. Prvo hišo usmiljenja v ZDA so postavili v Bronxu, New York. Leta 1971 ji je papež Pavel VI. podelil nagrado za mir papeža Janeza XXIII.

Istega leta je prejela še Kennedyjevo nagrado, štiri leta pozneje mednarodno nagrado Alberta Schweitzerja, leta 1985 medaljo predsednika ZDA za svobodo in devet let pozneje še kongresno zlato medaljo. 16. novembra 1996 je prejela častno državljanstvo ZDA, poleg tega pa več častnih doktoratov več različnih univerz.

Leta 1972 je bila mati Tereza nagrajena z Nehrujevo nagrado zaradi promocije mednarodnega miru in razumevanja.

Leta 1979 je za svoje človekoljubno delo prejela Nobelovo nagrado za mir, leto pozneje pa še najvišje indijsko odlikovanje, nagrado bharat ratno. Ko so jo na podelitvi nagrade vprašali, kaj lahko vsakdo naredi za mir na svetu, je preprosto odgovorila: "Pojdite domov in ljubite svojo družino." Istega leta je prejela tudi nagrado balzan. Leta 1983 je med obiskom v Rimu doživela prvi srčni napad, leta 1989 pa še drugega. Leta 1991 je med svojo potjo v Mehiko zbolela za pljučnico, kar je bilo krivo za poslabšanje bolezni srca.

Zaradi slabega počutja in poslabšanega zdravja je ponudila svoj odstop. Ko so nune glasovale za odstop ali proti njemu, je le ona glasovala, da bi odstopila s svojega položaja, vse druge so bile proti. Aprila 1997 je padla in si zlomila ključnico, avgusta je zbolela za malarijo, odpovedal pa ji je tudi levi srčni ventrikel. Umrla je 5. septembra 1997, 13. septembra pa je bila v Kalkuti pokopana z najvišjimi državniškimi častmi.

19. oktobra 2003 jo je takratni papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo.

Leta 1689 sta Rusija in Kitajska s pogodbo iz Nerčinska določila reko Amur kot mejno reko med državama. To je bil prvi uradni sporazum, ki ga je Kitajska sklenila s kakšno zahodno velesilo.

Leta 1770 se je v Stuttgartu rodil veliki nemški filozof Georg Wilhelm Friedrich Hegel. Z idealistično filozofijo je dosegel vrhunec nemške klasike in hkrati najvišji domet meščanske filozofske misli.

Leta 1877 se je rodil Charles Stuart Rolls, soustanovitelj tovarne avtomobilov Rolls-Royce.

Leta 1883 je začel bruhati vulkan Krakataua na istoimenskem indonezijskem otoku med Javo in Sumatro. Že prva dva dneva erupcije je izginilo skoraj dve tretjini otoka. V morju je nastala razpoka, globoka 300 metrov in široka 10 kilometrov. V ogromnih valovih na zahodni Javi je umrlo okoli 36.000 ljudi.

Leta 1886 se je v Lobniku pri Železni Kapli rodila slovenska botaničarka in pedagoginja Angela Piskernik. Njeno najbolj znano delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Dejavna je bila na področju varovanja narave, med drugim je bila pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so Krakovski gozd, Rakov Škocjan, Robanov kot. Dolga leta se je zavzemala tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka.

Leta 1896 se je po približno 40 minutah končala britansko-zanzibarska vojna, ki uradno velja za najkrajšo vojno v človeški zgodovini. Zanzibar je moral kot vojno odškodnino plačati tudi vse strelivo, ki so ga izstrelile britanske ladje.

Leta 1914 je kapitulirala nemška kolonija Togo.

Leta 1929 je na Dunaju umrl raketni inženir in strokovnjak za vesoljsko tehniko slovenskega rodu Herman Potočnik z vzdevkom Noordung. S številnimi zamislimi, ki jih je opisal v knjigi Problem vožnje po vesolju, je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike. Herman Potočnik je tudi izumitelj geostacionarnega umetnega satelita. Rodil se je 22. decembra 1892 v Pulju.

Leta 1940 se je Kamerun pridružil Svobodni Franciji.

Leta 1940 so v ZDA sprejeli zakon o obvezni vojaški službi.

Leta 1959 se je rodil avstrijski dirkač Gerhard Berger. V formuli ena je na 210 dirkah 10-krat zmagal, 48-krat pa je stal na stopničkah za zmagovalce. Debitiral je leta 1984 pri ekipi ATS, naslednje leto je vozil za Arrows. Dokazal se je pri Benettonu leta 1986, ko je prvič dobil dirko. Zmagal je na VN Mehike. V točkovanju svetovnega prvenstva je bil dvakrat tretji (1998 in 1994), obakrat s ferrarijem. Zadnji dve sezoni (1996 in 1997) je nastopal za Benetton.

Leta 1962 so izstrelili medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 2 proti Veneri.

Leta 1965 se je rodil smučarski skakalec Matjaž Debelak. Zablestel je na olimpijskih igrah leta 1988 v Calgaryju. Najprej je na ekipni tekmi skupaj s Primožem Ulago, Miranom Tepešem in Matjažem Zupanom osvojil srebrno medaljo. Boljši so bili Finci. Na posamični tekmi na veliki napravi je bil bronast. Zmagal je Finec Matti Nykänen pred Norvežanom Erikom Johnsenom.

Leta 1973 se je rodil nemški nogometaš Dietmar Hamann. Med letoma 1989 in 1998 je igral za Bayern Münchna, nato eno leto za Newcastle in kar sedem let za Liverpool. Za nemško reprezentanco je med letoma 1997 in 2005 odigral 59 tekem in zabil 5 golov. Igral je tudi na svetovnem prvenstvu leta 2002, ko je Nemčija prišla do finala.

Leta 1975 je bil v Adis Abebi ubit etiopski cesar Haile Selassie s pravim imenom Tafari Mekonnen. Ubit naj bi bil celo nekaj dni pred uradno objavo njegove smrti. Rodil se je 23. julija 1892 v Edjersu. Na oblasti je prišel leta 1928, po smrti Menelika II., za cesarja je bil imenovan dve leti pozneje. Z udarom leta 1974 so ga vrgli z oblasti.

Leta 1975 so na Odprtem prvenstvu ZDA v tenisu odigrali prvi dvoboj pod reflektorji. Onny Parun je premagal Stana Smitha s 6:4 in 6:2. Dvoboj si je ogledalo pet tisoč gledalcev.

Leta 1976 se je rodil španski teniški igralec Carlos Moya.

Leta 1976 se je rodil avstralski dirkač Mark Webber.

Leta 1977 se je rodil portugalski nogometaš Deco.

Leta 1979 je umrl britanski državnik Louis Mountbatten.

Leta 1992 se je v Londonu končala dvodnevna konferenca o nekdanji Jugoslaviji. Predstavniki bosanskih Srbov so se strinjali, da bodo ZN-u dovolili nadzor nad težkim orožjem.

Leta 1995 so Izraelci in PLO podpisali sporazum, ki je Palestincem na Zahodnem bregu dal več samouprave.

Leta 1997 je Maribor Teatanic v povratnem srečanju 2. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov klonil proti Bešiktašu z 1:3.

Leta 2000 je velik požar zajel televizijski stolp Ostankino, enega od simbolov Moskve. Stolp je bil zgrajen po načrtih arhitekta Nikolaja Nikitina leta 1967. Ostankino je visok več kot 500 metrov.

Leta 2003 se je planet Mars najbolj približal Zemlji v skoraj 60.000 letih, ko je bil od nje oddaljen približno 55.758.006 kilometrov.

Leta 2004 je Šjang Liu na olimpijskih igrah v Atenah v teku na 110 metrov z ovirami izenačil 11 let star svetovni rekord Britanca Colina Jacksona (12,91). Leta 2006 je Kitajec v Lozani tekel 12,88. Svetovni rekord mu je leta 2008 odvzel Kubanes Dayron Robles (12,87).

Leta 2006 je umrla najstarejša ženska med letoma 2004 in 2006, Maria Capovilla. Rodila se je leta 1889.

Leza 2007 je Primož Kozmus na svetovnem prvenstvu v Osaki v metu kladiva osvojil drugo mesto. Slavil je Belorus Ivan Tihon.

Leta 2012 se je na Bledu s slovesnim odprtjem začelo svetovno prvenstvo v veslanju. Slovenija na prvenstvu ni osvojila medalje, sta pa Iztok Čop in Luka Špik nastopila v finalu dvojnih dvojcev.