Rojen je bil v delavski družini v Ljubljani. Leta 1926 se je kot 16-letnik včlanil v mladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov (SKOJ), dve leti pozneje je postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Zaradi aktivnega delovanja v prepovedani stranki KPJ je bil februarja 1930 v Beogradu aretiran in obsojen na dve leti ječe.

Po izpustitvi iz zapora se je leta 1932 vrnil v Ljubljano, kjer so ga imenovali za člana novega Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Edvard Kardelj je nato skupaj z Borisom Kidričem in Francem Leskoškom postal eden od članov novega vodstva slovenskih komunistov, potem ko so nekateri starejši vodilni slovenski komunisti izstopili ali bili izločeni iz KPJ-ja.

Aprila 1937 je na Čebinah organiziral sestanek, na katerem so ustanovili Komunistično partijo Slovenije (KPS) kot sestavni del Komunistične partije Jugoslavije (KPJ).

27. aprila 1941 je bil eden izmed pobudnikov ustanovitve Protiimperialistične fronte. Kljub okupaciji Jugoslavije od sil osi KPJ tedaj še ni imela za cilj osvoboditve izpod okupatorja. Šele po napadu na Sovjetsko zvezo je Kardelj pozval k oboroženemu odporu proti okupatorju in predstavnikom drugih slovenskih političnih strank. Protiimperialistično fronto so preimenovali v Osvobodilno fronto. V času druge svetovne vojne je bil član Vrhovnega štaba NOV in POJ.

Edvard Kardelj je bil nato od leta 1946 do 1948 predsednik kontrolne komisije, v letih od 1948 do 1953 zunanji minister Jugoslavije, leta 1949 so ga zaradi političnih zaslug imenovali za častnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Leta 1953 je postal predsednik izvršnega sveta Jugoslavije, pozneje predsednik jugoslovanske ljudske skupščine in je do smrti 1979 zasedal najvišje funkcije v državni oblasti. Bil je najvišji in najvplivnejši funkcionar Zveze komunistov Slovenije (KPS) in Zveze komunistov Jugoslavije (KPJ).

Med letoma 1979 in 1990 je nosila njegovo ime tudi Univerza v Ljubljani, in sicer Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani. Po razpadu režima so večino objektov preimenovali, nekateri objekti (npr. Kardeljeva ploščad v Ljubljani) pa so še ohranili njegovo ime.

Leta 1573 je t. i. Varšavska konfederacija sprejela Pacto convento, enega najstarejših tolerančnih ediktov v zgodovini.

Leta 1755 se je rodil eden največjih filozofov nemške klasične idealistične filozofije Friderich Wilhelm Joseph von Schelling. Razvil je filozofijo identitete subjekta in objekta, duha in narave. Ob tem je razvil filozofijo mitologije, s svojo filozofijo umetnosti pa je zaznamoval romantiko.

Leta 1756 se je v Salzburgu rodil avstrijski skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, eden največjih glasbenikov vseh časov.

Čudežni otrok, kakor so ga imenovali, je napisal 21 oper, med katerimi so Beg iz seraja, Figarova svatba, Don Juan, Cosi fan tutte, Čarobna piščal in številne druge. Mozart je napisal 25 klavirskih, 7 violinskih koncertov in 11 koncertov za druga glasbila.

Njegovo zbirko sestavljajo še številni divertimenti, simfonije, plesi, sonate, samospevi, arije in maše. V Mozartovem rojstnem mestu Salzburg vsako leto pripravijo glasbeni festival v njegov spomin. Umrl je 5. decembra 1791, star komaj 35 let.

1832 se je rodil avtor pravljične zgodbe o deklici Alice Carol Lewis. Njegovo pravo ime je bilo Charles Lutwidge Dodgson.

Leta 1850 se je rodil angleški kapitan Titanika, Edward J. Smith.

Leta 1888 so v Washingtonu ustanovili društvo National Geographic Society.

1901 je umrl mojster italijanske romantične opere, skladatelj Guiseppe Fortunino Francesco Verdi. Njegova najbolj znana dela so Rigoletto, Traviata, Ples v maskah, Moč usode, Don Carlos, Aida, Othello in Falstaff. Pisal je tudi nabožno glasbo – Requiem.

Leta 1909 so na Norveškem ustanovili Mlado levico.

Leta 1916 je nemška revolucionarna levica, ki se je zbirala okrog Karla Liebknechta in so se ji pridružili Rosa Luxemburg, Klara Zetkin in Fran Mehring, ustanovila revolucionarno organizacijo Spartakova zveza. Ime je dobila po voditelju upornih sužnjev v starem Rimu. Že 27. januarja so izdali prvo številko glasila Spartakova pisma, ki je med vojaki in delavci širilo protivojno razpoloženje.

Leta 1924 sta Italija in Jugoslavija v Rimu podpisali sporazum. Italija je na podlagi dogovora dobila Reko, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pa Sušak.

Leta 1926 je John Logie Baird demonstriral prvi televizijski prenos.

Leta 1942 se je Prva proletarska brigada prebila čez strmine Igmana, kar so pozneje imenovali igmanski marš.

Leta 1943 je 50 ameriških bombnikov odvrglo celotni tovor nad Nemčijo. Cilj bombardiranja je bil Wilhelmshaven.

Leta 1944 je bil prebit obroč okoli Leningrada, današnjega Sankt Peteburga.

Leta 1944 se je rodil angleški bobnar, član skupine Pink Floyd, Nick Mason.

Leta 1945 so ruske sile osvobodile koncentracijsko taborišče Auschwitz in naletele na nepredstavljivo grozljive prizore. V taborišču je bilo ubitih okoli milijon ljudi in pol, večinoma Judov.

Leta 1948 se je rodil ruski plesalec Mihail Barišnikov.

Leta 1967 so v požaru na Apollu 1 umrli astronavti Virgil Ivan Grissom - Gus, Edward Higgins White II. in Roger Bruce Chaffee.

Leta 1967 je več kot 60 držav podpisalo sporazum, s katerim so se zavzele za prepoved postavitve jedrskega orožja v vesolju.

Leta 1973 so Severni Vietnam, Južni Vietnam, Vietkong in ZDA v Parizu podpisali premirje. Podpis premirja je predvidel umik ameriških enot iz Vietnama.

Leta 1983 je umrl francoski filmski igralec in komik Louis de Funes de Galarza, najbolj znan po vlogi policista iz serije filmov o policaju iz Saint Tropeza.

Leta 1993 se je začela sanacija nekdanje Ljubljanske banke, ki se je kasneje preimenovala v Novo Ljubljansko banko (NLB).

Leta 1996 je slovenski smučarski skakalec Primož Peterka na tekmi za svetovni pokal v Zakopanah prvič v karieri stopil na vrh zmagovalnih stopničk.

V prvi seriji je skočil 130 metrov, v drugi pa 127 metrov. Drugi je bil Avstrijec Andreas Goldberger, tretji pa njegov rojak Reinhard Schwarzenberger.

Peterka je za Primožem Ulago in Francijem Petkom postal tretji Slovenec, ki je zmagal na tekmi skakalcev za svetovni pokal.

Leta 1996 je Monica Seleš v finalu odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu po uri in 18 minutah premagala Nemko Anke Huber s 6:4 in 6:1 in še četrtič v karieri osvojila prvi turnir za grand slam sezone.

Leta 1997 je prišlo na dan, da ima več francoskih muzejev v svojih depojih skoraj 2.000 umetnin, ki so jih ukradli nacisti.

Leta 1998 je ameriška prva dama Hillary Rodham Clinton v TV-oddaji Today Show povedala, da so napadi na njenega moža le zarota desnega krila.

Leta 1999 je v 84. letu starosti za posledicami srčnega zastoja umrl Don Budge, prvi dobitnik teniškega grand slama. Dodgeu je to uspelo leta 1938, ko je sploh prvič in zadnjič nastopil na turnirjih v Avstraliji in Franciji.

Leta 2001 se je Jennifer Capriati po vseh težavah zunaj teniških igrišč vrnila v najlepšem sijaju. V finalu OP Avstralije v Melbournu je odpravila prvo igralko sveta in trikratno zmagovalko tega turnirja Martino Hingis s 6:4 in 6:3. To je bil njen prvi grand slam.

Leta 2003 je Hermann Maier le dva tedna po vrnitvi na bele strmine po dolgem okrevanju zaradi prometne nesreče, v kateri je skoraj izgubil nogo, že stopil na najvišjo zmagovalno stopničko. Na superveleslalomu v Kitzbühelu je dosegel 42. zmago v karieri.

Leta 2005 je nemški nogometni sodnik Robert Hoyzer priznal, da je sodeloval pri prirejanju izidov z namenom zaslužka na športnih stavnicah.

Leta 2006 je umrl bivši nemški predsednik Johannes Rau. Predsednik Nemčije je bil med letoma 1999 in 2004. Pred tem pa je bil tudi predsednik bundesrata in premier nemške zvezne države Severno Porenje - Westfalija.

Leta 2006 je umrl hrvaški skladatelj in dirigent Nikica Kalođera, ki velja za očeta jugoslovanske estrade. Med njegovimi najbolj prepoznavnimi skladbami je tudi Ljubljanski zvon, ki ga je na Slovenski popevki 1972 prvič prepevala Ljubka Dimitrovska.

Leta 2008 je umrl drugi indonezijski predsednik in nekdanji generalni sekretar gibanja neuvrščenih Suharto, ki je moral leta 1998 odstopiti zaradi množičnih demonstracij, ki jih je sprožila njegova skorumpirana oblast. Med drugim je bil odgovoren za okupacijo Vzhodnega Timorja, pri čemer je umrlo več kot 100.000 ljudi. Sojenju zaradi genocida se je kasneje izognil na račun šibkega zdravja.