Nevihta se je začela 4. avgusta leta 1995 ob peti uri zjutraj z močnim raketnim in topovskim napadom na južni fronti. Pred tem so po navodilih hrvaške enote morale ugasniti vse telekomunikacijske naprave, saj so po nekaterih trditvah v tem času ZDA elektronsko prestregle in uničili telekomunikacijske naprave krajinskih Srbov.

Demoralizirani srbski vojaki se niso upirali dolgo časa in po prvem dnevu bojev je bil padec Knina le še vprašanje časa. 5. avgusta je bila ob 12. uri objavljena novica, da je bil Knin osvobojen, vsega skupaj pa je bilo na južnem delu bojišča v manj kot 48 urah osvobojenega več kot 80 odstotkov ozemlja.

Tretji dan ofenzive, v nedeljo, so se hrvaške enote na meji z BiH-om srečale s petim korpusom bosanske vojske in na ta način Krajino presekale na polovico. Zjutraj so osvobodili še Petrinjo, pozno zvečer pa Glino. Za beg so lahko srbski civilisti uporabili koridor prek Dvora, vojska pa je bila popolnoma obkrožena.

Zadnji dan operacije Nevihta je hrvaška vojska osvobodila Turanj in Tušilović, tako da so prebivalci Karlovca po štirih letih končno dočakali mir. Ob 18. uri pa je prišla tudi uradna naznanitev konca spopadov: takratni hrvaški minister za obrambo Gojko Šušak je razglasil konec vojaških akcij.

Leta 882 je umrl francoski kralj Ludvik III.

Leta 1100 je bil Henrik I. okronan za angleškega kralja.

Leta 1305 Angleži pri Glasgowu ujamejo Williama Wallacea, vodjo škotskih upornikov in ga prepeljejo v London, kjer ga kasneje obsodijo na smrtno kazen.

Leta 1566 je sultan Sulejman Veličastni s svojo vojsko prispel pred trdnjavo Siget, ki jo je branil hrvaški ban Nikola Zrinjski, in jo pozneje tudi zasedel.

Leta 1583 je Humphrey Gilbert ustanovil kolonijo na Novi Fundlandiji, ki danes nosi ime St. John's.

Leta 1689 je 1.500 Irokezov napadlo vas Lachine v Novi Franciji.

Leta 1716 je pri mestu Petrovaradin avstrijska vojska pod poveljstvom princa Evgena Savojskega napadla Turke, ki jih je vodil veliki vezir Damat Ali paša.

V bitki je bila glavna turška vojska poražena, nato pa so Avstrijci napadli Banat. Potrebovali so skoraj dva meseca, da so obkoljeni Temišvar prisilili k vdaji.

Spomladi 1717 se je močna turška vojska približevala Beogradu, poveljeval ji je Halil paša.

Princ Evgen Savojski se je obrnil proti njej in jo 16. avgusta v zelo krvavi bitki porazil. Avstrijci pa so osvobodili še dve močni turški oporišči, in sicer Šabac in Zvornik.

Leta 1763 je britanska vojska pri Bushy Runu premagala Indijance plemena Ottawa pod vodstvom Pontiaca.

Leta 1772 se je začela prva delitev Poljske.

Leta 1844 se je rodil ruski slikar Ilja Jefimovič Repin. Ustvaril je številne zelo domiselne figuralne kompozicije z barvitimi in širokimi potezami. Ena njegovih najznamenitejših podob je Zaporožci pišejo pismo turškemu sultanu.

Leta 1850 se je v Normandiji rodil francoski pisatelj Henry Rene Albert Guy de Maupassant.

Leta 1858 je prvi čezatlantski kabel omogočil telegrafsko povezavo med Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo.

Leta 1890 se je rodil avstrijski dirigent Erich Kleiber.

Leta 1895 je v Londonu umrl Friedrich Engels, soustanovitelj znanstvenega socializma in dialektičnega materializma.

Deloval je v “Zvezi komunistov” ter v prvi in drugi internacionali. Skupaj z Marxom je napisal Komunistični manifest, Anti During – Izvor družine, privatne lastnine in države.

Pisal je tudi naravoslovno-filozofska in zgodovinska dela. Rodil se je 28. novembra 1820 v Wuppertalu.

Leta 1905 je umrl slovenski slikar Anton Ažbe.

Leta 1906 se je rodil ameriški filmski režiser, scenarist, producent in igralec John Huston, umrl pa je leta 1987. Režiral je filme: Malteški sokol, Afriška kraljica in Noč iguane.

Leta 1914 so svojo nevtralnost na začetku prve svetovne vojne razglasile Kuba, Mehika, Urugvaj in Argentina.

Leta 1914 so v Clevelandu namestili prvi električni semafor.

Leta 1930 se je v Wapakoneti, Ohio, ZDA, rodil ameriški častnik, vojaški in preizkusni pilot ter astronavt Neil Alden Armstrong, prvi človek, ki je stopil na Luno.

Leta 1936 je Američan Jesse Owens z zmago v olimpijskem teku na 200 m v Berlinu prisilil Adolfa Hitlerja, da je v jezi zapustil stadion.

Temnopolti ameriški atlet je s časom 20,7 osvojil svojo tretjo zlato medaljo v Berlinu (pozneje je dobil še eno).

"Firer" nikakor ni mogel sprejeti, da temnopolti športniki premagujejo belopolte, in je protestno odšel z olimpijskega stadiona.

Leta 1940 se je rodil slovenski dramatik, pisatelj, publicist in politik Tone Partljič.

Leta 1943 je britanska vojska zavzela Catanio.

Leta 1944 so poljski uporniki iz nemškega delovnega taborišča v Varšavi osvobodili 348 judovskih jetnikov.

Leta 1949 je potres v Ekvadorju uničil več kot 50 mest in zahteval 6.000 smrtnih žrtev.

Leta 1950 se je rodila nemška alpska smučarka Rosi Mittermaier. Na olimpijskih igrah v Innsbrucku je leta 1976 osvojila dve zlati in eno srebrno medaljo, istega leta pa je zmagala tudi v skupnem in slalomskem seštevku svetovnega pokala.

Leta 1960 je Zgornja Volta (pozneje Burkina Faso) postala samostojna država.

Leta 1962 je umrla Marilyn Monroe. Filmska zvezdnica naj bi zaužila preveč uspavalnih tablet. Rodila se je 1. junija 1926 s pravim imenom Norma Jean Mortenson ali Baker. Posnela je več kot 30 filmov in je veljala za tip "naivne svetlolase seksbombe". Med filmi, ki jih je posnela, velja omeniti predvsem Sedem let skomin, Nekateri so za vroče, Neprilagojeni in Avtobusna postaja.

Leta 1963 so se tri velesile, Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Velika Britanija, dogovorile o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, vesolju in pod vodo.

Leta 1969 se je ameriška sonda Mariner 7 približala Marsu.

Leta 1981 je ameriški predsednik Ronald Reagan odpustil 11.359 stavkajočih nadzornikov letenja, ki niso ubogali poziva k vrnitvi na delo.

Leta 1984 je v Ženevi umrl angleški igralec Richard Walter Jenkins Burton.

Proslavil se je s filmi Tunika, Ozri se v gnevu, Kleopatra, Vohun, Kdo se boji Virginie Woolf, Ukročena trmoglavka in številnimi drugimi.

Dvakrat je bil poročen z Elizabeth Taylor. Rodil se je 10. novembra 1925.

Leta 1984 je bil v Los Angelesu prvič na olimpijskih igrah na sporedu maraton za ženske.

Zmagala je Američanka Joan Benoit pred Norvežanko Grete Waitz in Portugalko Roso Mota. Zgodba dneva je bila 39-letna Švicarka Gabriela Andersen - Schiess, ki je s skrajnimi močmi in povsem dehidrirana končala maraton.

Za zadnjih 400 metrov je na stadionu potrebovala 5 minut in 44 sekund.

Leta 1991 je v Tokiu umrl japonski industrialec Soičiro Honda.

Leta 1994 je hrvaški košarkar Toni Kukoč po uspešni sezoni v Chicagu s klubom podpisal šestletno pogodbo.

Leta 1995 so hrvaški vojaki vkorakali v Knin, kar je označilo dokončen poraz Republike Srbske krajine.

Leta 1998 je umrl Todor Hristov Živkov - komunistični voditelj Bolgarije od 4. marca 1954 do 10. novembra 1989.

Leta 2000 je umrl britanski filmski igralec in oskarjevec sir Alec Guinness.

Leta 2002 je slovenski reprezentant Mladen Rudonja podpisal enoletno pogodbo z Vego Olimpijo.

Njegovemu zgledu je sledil Hrvat Robert Prosinečki, s katerim sta sezono prej skupaj igrala pri angleškem moštvu Portsmouth.

Leta 2006 je na evropskem prvenstvu v plavanju v Budimpešti na 50 metrov prsno Matjaž Markič s časom 27,87 osvojil bronasto medaljo.

Koprčan je z osebnim rekordom zaostal le za Ukrajincem Olegom Lisogorjem in Italijanom Alessandrom Terrinom, ki sta si s časom 27,48 razdelila prvo mesto.

Leta 2012 je Primož Kozmus osvojil srebrno medaljo v metu kladiva na OI v Londonu.