Coppola je prvi celovečerni film Dementia 13 posnel leta 1963, njegov filmski opus pa poleg kultnih filmov Boter obsega med drugim še Prisluškovanje, Bram Stoekrjevo Drakulo, Skrivnostni vrt in Brezglavi jezdec. Film Apokalipsa zdaj, ki ga je režiser posnel leta 1979, je nastal po romanu Srce teme (1899) Josepha Conrada. Odvija se na višku vietnamske vojne, ko poveljnika ameriške vojske, Willarda, obveščevalna služba pošlje na misijo, ki uradno 'ne obstaja in tudi nikoli ne bo'.

Coppola je leta 1975 dobil oskarja za režijo filma Boter II, za zlati kipec pa je bil kot režiser nominiran še trikrat - leta 1972 za prvi del Botra, leta 1979 za Apokalipso zdaj, leta 1990 pa za zadnji del trilogije o mafijski družini Corleone. O prvem delu Botra je nekoč izjavi: "Boter je bil zelo necenjen film, ko smo snemali. Skoraj so me odpustili."

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 331 pr. n. št. je bilo ustanovljeno mesto Aleksandrija.

Leta 529 je vzhodnorimski cesar Justinjan I. sestavil prvi osnutek temeljnega dela prava Corpus Juris Civilis.

Leta 858 je umrl papež Benedikt III.

Leta 1348 so z listino rimskega cesarja in češkega kralja Karla IV. v Pragi ustanovili univerzo, ki je najstarejša v srednji Evropi.

Leta 1365 je vojvoda Rudolf IV. Habsburški ustanovil Rüdolfswerth, današnje Novo mesto.

Leta 1498 je umrl francoski kralj Karl VIII.

Leta 1506 se je rodil sveti Francis Xavier, španski ustanovitelj Jezusove družbe.

Leta 1614 je v Toledu umrl El Greco, eden velikih slikarjev, ki se je v Španijo preselil s Krete. Bil je izvrsten portretist in krajinar.

Leta 1652 se je rodil Lorenzo Corsini, ki je leta 1730 postal papež. Takrat je prevzel ime Klemen XII. Umrl je leta 1740.

Leta 1655 je Fabio Chigi postal papež. Takrat je prevzel ime Aleksander VII.

Leta 1770 se je rodil angleški pesnik William Wordsworth, ki velja za najpomembnejšega predstavnika starejše generacije angleških romantikov. Njegove ode in soneti Na Westminstrskem mostu spadajo med najboljše v evropski književnosti.

Leta 1772 se je rodil francoski socialni filozof in družboslovec Charles Fourier.

Leta 1795 so na akademiji za naravoslovje v Franciji določili novo mersko enoto - meter.

Leta 1827 so začeli prodajati prve vžigalice, ki jih je iznašel angleški kemik John Walker.

Leta 1831 se je brazilski cesar Pedro I. odpovedal prestolu v korist svojega sina Pedra II.

Leta 1847 se je rodil vodilni danski naturalist in predhodnik dekadence Jens Peter Jacobsen. Znane so njegove impresionistične novele Mogens in romana Marija Grubberjeva in Niels Lyhne.

Leta 1848 je Lovro Toman skupaj s somišljeniki v Ljubljani na Wolfovi ulici prvič izobesil belo-modro-rdečo slovensko zastavo. Dejanje je bil odgovor na izobešanje nemške zastave z Ljubljanskega gradu, kar so storili nemški pripadniki Narodne garde. Le mesec dni prej so slovenski izobraženci na Dunaju za barve slovenske zastave izbrali barve kranjskega grba, na katerem je bil na beli podlagi moder orel z rdečimi nogami. Od leta 1998 v Sloveniji na ta dan slavimo dan zastave.

Leta 1871 je umrl avstrijski admiral Wilhelm von Tegethof, sicer rojen Mariborčan, ki je veljal za enega najboljših mornariških poveljnikov v drugi polovici 19. stoletja.

Leta 1889 se je rodila čilska pisateljica in Nobelova nagrajenka Gabriela Mistral.

Leta 1906 je izbruhnil italijanski vulkan Vezuv in uničil Neapelj.

Leta 1915 se je rodila legendarna džezovska pevka Billy Holiday, s pravim imenom Eleanor Gough. Billy Holiday si je v karieri pridobila naziv The Voice of Jazz, glas džeza, kar je tudi naslov serije posnetkov.

Leta 1919 so neodvisni socialisti in anarhisti v Münchnu razglasili Bavarsko republiko svetov.

Leta 1920 se je rodil indijski glasbenik, igralec na sitar Ravi Šankar.

Leta 1921 so italijanske enote z morja in s kopnega napadle in zavzele reške premogovnike v Istri. Tamkajšnji rudarji so namreč 2. 3. razglasili tako imenovano Labinsko republiko.

Leta 1927 so prvič javno prenašali televizijsko sliko iz enega mesta v drugo, in sicer iz Washingtona v New York. Prikazovali so fotografijo Herberta Hooverja.

Leta 1939 je Italija napadla Albanijo.

Leta 1939 se je rodil ameriški filmski režiser Francis Ford Coppola, režiser Botra, enega največjih filmov vseh časov.

Leta 1940 je Booker T. Washington postal prvi temnopolti prebivalec, čigar podobo so natisnili na poštni znamki.

Leta 1943 je Albert Hoffman prvič sintetiziral LSD (lysergic acid diethylamide).

Leta 1943 je umrl francoski predsednik Alexandre Millerand.

Leta 1944 se je rodil nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder. Schröder se je od reveža povzpel do odvetnika in nato nemškega kanclerja, po upokojitvi pa je postal pisatelj, poslovnež in zagovornik Rusije.

Leta 1945 se je japonska bojna ladja Jamato potopila 320 kilometrov severno od Okinave. Ladja je bila takrat na samomorilski misiji.

Leta 1946 se je v Ljubljani rodil pisatelj, publicist, urednik, prevajalec in družbenopolitični delavec Dimitrij Rupel.

Leta 1947 je v Detroitu umrl ameriški avtomobilski industrialec, ustanovitelj podjetja Ford Motor Company, Henry Ford.

Leta 1948 so pri OZN-u ustanovili Svetovno zdravstveno organizacijo.

Leta 1950 smo prvič praznovali svetovni dan zdravja.

Leta 1951 je umrl slovenski glasbenik in etnomuzikolog France Marolt.

Leta 1953 je bil Dag Hammarskjöld izvoljen za generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov.

Leta 1954 se je rodil hongkonški igralec, mojster borilnih veščin, režiser, producent, scenarist, podjetnik, pevec in kaskader Jackie Chan. Chan je eden najbolj znanih obrazov iz kung fu in akcijskih filmov, znan po svojem že kar akrobatskem slogu bojevanja in komičnih vložkih, pa tudi po uporabi improviziranih orožij in domiselnih trikov.

Leta 1955 je umrla ameriška filmska igralka Theodosia Burr Goodman, bolj znana kot Theda Bara.

Leta 1956 se je Španija odrekla svojemu protektoratu nad Marokom.

Leta 1963 je skupščina Jugoslavije sprejela novo ustavo SFRJ-ja.

Leta 1964 se je rodil novozelandsko-avstralski igralec in pevec Russell Ira Crowe. Za vlogo v filmu Gladiator je bil nagrajen z oskarjem za najboljšo moško vlogo, dvakrat pa je bil nominiran za to prestižno filmsko nagrado.

Leta 1968 se je rodil nekdanji nogometni reprezentant Aleš Čeh. V bogati karieri je igral za GAK iz Gradca, SCT Olimpijo, Slovan in Maribor Pivovarno Laško in Lask iz Linza. Odigral je prvo tekmo v zgodovini slovenske reprezentance 3. junija 1992 proti Estoniji (1:1). Skupaj je zbral 74 nastopov za izbrano vrsto in zabil en gol (leta 1995 proti Mehiki). Bil je eden najbolj nepogrešljivih igralcev na evropskem prvenstvu leta 2000 in na svetovnem prvenstvu leta 2002.

Leta 1968 je dirkač Jim Clark umrl na dirki formule dve na Hockenheimringu. S svojim Lotusom 48 je zaradi počene gume zletel s proge in se zaletel v drevesa. Škot je bil eden najbolj nadarjenih voznikov v formuli ena. Med letoma 1960 in 1968 je nanizal 25 zmag, dvakrat je bil tudi svetovni prvak (1963 in 1965).

Leta 1971 sta Mirko Barišić in Andjelko Brajović - ustaška terorista - v Stockholmu napadla jugoslovansko veleposlaništvo.

Leta 1973 se je rodila francoska alpska smučarka Carole Montillet. Največji uspeh je dosegla na olimpijskih igrah v Salt lake Cityju leta 2002, ko je zmagala v smuku. V svetovnem pokalu je zmagala osemkrat. Na najvišjo stopničko je štirikrat stopila v superveleslalomu, štirikrat pa v smuku. Zadnjič je zmagala v supervelelslalomu v Hausu februarja 2004. 25-krat se je uvrstila med najboljše tri v svetovnem pokalu.

Leta 1975 je umrl hrvaški slikar Krsto Hegedušić. Bil je osrednja osebnost v hrvaškem slikarstvu, zlasti med obema vojnama. Njegove velike zgodovinske podobe, krajine in ljudski prizori sodijo med dosežke novejšega hrvaškega slikarstva.

Leta 1986 je umrl ruski ekonomist in Nobelov nagrajenec Leonid Kantorovič.

Leta 1989 je ruska podmornica Komsomolets zaradi požara potonila v Barentsovem morju v bližini norveške obale. Umrlo je 42 mornarjev.

Leta 1992 so ZDA priznale samostojnost in neodvisnost Slovenije.

Leta 1992 je Republika srbska razglasila neodvisnost.

Leta 1993 je slovenska nogometna reprezentanca v prijateljski tekmi, prvi uradni na domačem igrišču v samostojni državi, premagala Estonijo z 2:0 (2:0). Zadetka sta dosegla Samir Zulič v 13. in Sašo Udovič v 14. minuti. Na stadionu v Šiški v Ljubljani se je zbralo 3.000 gledalcev.

Leta 1999 so srbske enote zaprle kosovske meje, da bi preprečile Albancem, da bi pobegnili.

Leta 2003 so ameriške enote zavzele Bagdad. Dva dni kasneje je režim Sadam Huseina padel.

Leta 2007 je judoistka Urška Žolnir na evropskem prvenstvu v Beogradu osvojila srebrno medaljo v kategoriji do 63 kg in tako dopolnila komplet odličij z največjih tekmovanj. Žolnirjeva je morala v finalu priznati premoč svetovne prvakinje Francozinje Lucie Decosse, ki je slavila z "iponom" po dveh minutah boja.

Leta 2009 je v 90. letu umrl pesnik, zgodovinar, muzealec in publicist France Filipič, dobitnik najvišjega priznanja mesta Maribor, Glazerjeve nagrade za življenjsko delo.

Leta 2012 je Malavi, ena od najrevnejših držav sveta na jugu afriške celine, dobil prvo predsednico države, 61-letno Joyce Bando. Dotedanja podpredsednica je prisegla v prestolnici Lilongwe in nasledila umrlega predsednika Binguja wa Muthariko. Banda je postala prva predsednica Malavija in prva predsednica kakšne države v južni polovici afriške celine.