Kot so za MMC sporočili iz Agencije za okolje, so zaradi majskega poletnega vremena junija sledile nevihte s točo. Toča namreč nastane zaradi nenadnih sprememb: čim bolj je pregreto ozračje, toliko več je možnosti zanjo, saj je v zraku več vlage in več energije, ki se sprošča pri kondenzaciji in ki hitro dvigne topel in vlažen zrak, tam pa se začne ohlajati.

Tako nastanejo oblaki kumulonimbusi, ki na tej zemljepisni širini povzročajo ujme in so zato znanilci neviht. Dosežejo višino celo do 16 kilometrov.

Toča nastaja na zgornji strani nevihtnih oblakov
Tako se, kot piše Wikipedia, na zgornji strani kumulonimbusov v prvi fazi ustvarijo jedrski elementi kristalov v obliki sodre. Na te kristale se lepijo podhlajene vodne kapljice, ki zaradi kondenzacije nastajajo istočasno kot kristali zaradi sublimacije. Voda se okoli kristalov spreminja v tanke plasti ledu.

Ker pa je v kumulonimbusu zelo močno turbulentno gibanje, se jedra toče v oblaku gibljejo v krožnici vse dotlej, dokler njihova teža ni večja, kakor pa vzgonsko gibanje v oblaku. Pri gibanju ali kroženju se zrna toče v oblaku stalno večajo zaradi podhlajenih vodnih kapljic.

Ko se toliko povečajo in pridobijo težo, da jih vzponski tokovi ne morejo več dvigniti, padajo na zemeljsko površino. Ko presekamo zrno toče, se pokaže, da je jedro sestavljeno iz trdega snega, okrog katerega so nalepljene plasti ledu.

Toča pada le na ožjih podolgovatih odsekih
Sicer pa toča pada vedno le na ožjih podolgovatih odsekih, odvisna pa je predvsem od hribovitosti terena ter smeri gibanja neviht.

Na Agenciji za okolje sicer še niso dali obvestila za nevarnost pred jutrišnjo nevihto, saj še niso prepričani, ali bo zagotovo tako močna kot tista izpred nekaj dni.

B. K.