Po razmeroma toplem začetku pomladi so nizke temperature zraka 21. in 22. aprila po Sloveniji prizadele skoraj 41.000 hektarjev kmetijskih površin. Največja škoda je nastala v intenzivnih sadovnjakih, predvsem pri jablanah, ki so gospodarsko najpomembnejša kultura v sadjarstvu - po danes predstavljeni oceni Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je ocena poškodovanosti pri njih kar od 80- do 100-odstotna, ter pri vinski trti.

Najbolj prizadeta območja so v severovzhodni in vzhodni Sloveniji, številni sadjarji in vinogradniki pa so hudo škodo utrpeli že v lanski pozebi, zato bodo ob pridelek vse do leta 2018.

Težava (pre)zgodnjih pomladi
"Videti je, da je pozeba tudi ena izmed posledic klimatskih sprememb," je za MMC pojasnil Miran Naglič, pri zbornici odgovoren za področje naravnih nesreč.

"V kmetijstvu se sicer le malo pozna, če se povprečna letna temperatura dvigne za dve desetinki. Bolj pa se pozna v tem, da so prisotni ekstremi - nadpovprečna količnina padavin, nadpovprečno dolgo obdobje brez njih in podobni pojavi. Če pogledam nazaj, pri teh pozebah ne gre za tako pozen mraz, kot gre za problem (pre)zgodnjih pomladi. Tudi pred leti je bilo popolnoma normalno, da okoli prvega maja zapade sneg in je hladno, a takrat sta bila marec in april še veliko hladnejša, zato vegetacija še ni toliko napredovala," je razložil prizadetost zaradi lanske in letošnje pozebe.

Izplačevanje le po polžje
Državna pomoč naj bi bila namenjena samo tistim, pri katerih je ogrožen obstoj dejavnosti ali družine. Lanska škoda zaradi pozebe je bila ocenjena na 44 milijonov evrov, država je z intervencijskim zakonom namenila 3,5 milijona evrov pomoči. "Ta se bo razdelila na osnovi kriterijev, ki so določeni v zakonu, razdelitev pa v končni fazi dela Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja RS," je pojasnil Naglič. Toda od lanske pozebe je minilo že več kot leto dni, kmetje pa tega denarja še vedno niso dobili.

Vendar naš sogovornik pri tem ne kaže na nobenega krivca, pojasnjuje pa, da so birokratski postopki tako dolgi, saj je treba počakati, da so znani statistični podatki o tržnih cenah, škoda se mora verificirati v Bruslju ...

Zavarovana manj kot tretjina površin
Zbornica je zato predlagala tudi več drugih ukrepov za ublažitev posledic pozebe, med drugim to, da se mora urediti sistem zavarovanja. "Vemo, da smo imeli v preteklosti že 50-odstotno sofinanciranje države k zavarovalni premiji, zadnja leta pa se je to zniževalo. Zato predlagamo ureditev sistema zavarovanja tako, da bo ta v danih ekonomskih razmerah sprejemljiv za kmete - višja stopnja sofinanciranja, nižja odbitna franšiza, ugodnejši paketi zavarovanj," so pojasnili na današnji novinarski konferenci.

Število zavarovanih površin se sicer povečuje, vendar to še vedno ni zadovoljivo. "Podatki ministrstva kažejo, da je stopnja zavarovanja v tem letu nekaj večja, kot je bila - počasi se bližamo tretjini. Težava pa je v visokih zavarovalnih premijah, akumulacija v kmetijski panogi ni taka, da bi četrtino pridelka lahko vsako leto namenjal za zavarovanje. Toliko ti preprosto ne ostane, ne prideš skozi," je bilo slišati.

Sporna 15-odstotna odbitna franšiza
Nameni zavarovanja so sicer točno določeni - za sušo se na primer ne da zavarovati, prav tako ne za napad podlubnikov.

Zavaruje se povsem po presoji lastnika. Zavarujejo se lahko samo deli nasada, posamezne parcele na določenih legah. Izračuna se vrednost proizvodnje, pri trajnih nasadih zavarovalna premija znaša okoli četrtine vrednosti pridelka. "Torej, predvidevam, da bom na tem hektarju pridelal toliko in toliko jabolk, ki jih bom prodal po taki in taki ceni, premija pa se nato obračuna od vrednosti pridelka," pojasnjuje Naglič.

Polna letna zavarovalna premija za en hektar intenzivnega nasada jablan je 4.000 evrov, navede dejanski zavarovalni primer enega izmed slovenskih kmetovalcev. 40 odstotkov plača država, vendar je 10 odstotkov dohodnine, zato je državne pomoči pravzaprav 36 odstotkov. Sadjar mora tako plačati 2.560 evrov premije na posamezni hektar oziroma na površino, nekaj večjo od nogometnega igrišča.

"Potem pa je tukaj še 15 odstotkov obvezne odbitne franšize. Ko nastane škoda - če je nastane za manj kot 15 odstotkov tistega, za kar sem zavaroval, ne dobim nič. Če je škoda ocenjena na 40 odstotkov, jaz dobim le 25 odstotkov, saj se teh 15 odstotkov odbitne franšize vedno odbije stran," Naglič razloži zavarovalni sistem.

"Pri sadjarjih pa je nastala še ena težava. Veliko nasadov že imajo pod mrežami za točo, zato pri normalni toči skoraj nikoli ni več kot 15 odstotkov škode, zavarovalno premijo pa morajo vseeno plačati," pokaže na težavo, ki jezi sadjarje.

Oroševalni sistemi delujejo, a zanje ni denarja
Nekateri kmetijski delavci se sicer proti pozebi borijo s pokrivanjem pridelkov, s kurjenjem vlažnega sena in nizkimi preleti helikopterja, ki naj bi topel zrak zadržal nad vinogradi, ter z uporabo foliarnih gnojil, ki so namenjena odpornosti rastlin pred nizkimi temperaturami.

"Ocenjujemo, da so vse to stvari, ki pripomorejo le za stopinjo, dve in za neki krajši čas," Naglič pojasni, da težave nastanejo, kadar večji del noči vztrajajo precej nizke temperature. Pravi, da izkušnje kmetov kažejo, da je najučinkovitejši ukrep proti spomladanski pozebi oroševanje.

Gre za sistem cevi v sadovnjakih oziroma vinogradih, prek katerih pred napovedano pozebo začnejo pršiti vodo po drevju. Ta začne zaradi nizkih temperatur na njem zmrzovati in tako veje ter liste obda z ledom, ki učinkuje izolativno in tako obvaruje občutljive dele rastlin. Vendar pa so stroški postavitve takih sistemov zelo veliki, težavo pa predstavljajo tudi vodni viri zanje oziroma dovoljenja za te.