Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
18.4.2025
Zaradi suš brez namakanja za nekatere kulture ne moremo več pričakovati polne letine. V Sloveniji namakamo okoli 6500 hektarjev kmetijskih površin, po mnenju strokovnjakov pa bi jih bilo z namakalnimi sistemi treba opremiti vsaj 20 tisoč.
11.4.2025
Slovenija ima zelo malo površin, ki so primerne za kmetijsko dejavnost, a smo jih v zadnjih desetletjih vseeno uspeli veliko izgubiti. Večino tal so porasli gozdovi, a precej bolj problematična je pozidava, ki za več stoletij uniči možnost kmetovanja.
31.3.2023
"Naša civilizacija je na razpotju, prvič so ogrožene eksistenčne razmere življenja človeške vrste in vseh vrst, ki živijo na tem planetu. Potrebujemo novo, ekohumanistično družbeno ureditev," opozarja Dušan Plut. Analiziral jo je v obsežni monografiji.
24.3.2023
"Vsaka reka ima svojega varuha," opaža Alja Bulič, vodja projekta Varuhinje rek, ki povezuje civilne iniciative, ki se zavzemajo za ohranjanje njihovih bogatih ekosistemov. Reke namreč niso le stičišča življenj, temveč tudi številnih interesov.
17.3.2023
PFAS ali večne kemikalije so le redko zapisane na etiketah izdelkov, ki jih uporabljamo, poleg tega pa proizvajalci ob prepovedi ene spojine to hitro nadomestijo z neko novo, zato je težko držati korak z industrijo. Se torej sploh lahko zaščitimo?
10.3.2023
Medtem ko številni strokovnjaki jedrsko energijo postavljajo v središče energetske zelene prihodnosti, se pojavljajo tudi opozorila o njenih negativnih plateh. Razprava o tem bo ob načrtih gradnje JEK 2 vse bolj aktualna – kakšni so argumenti za in proti?
3.3.2023
V Sloveniji imamo na vodovarstvenih območjih postavljenih 61 obratov, ki pri proizvodnji vključujejo nevarne snovi. Kaj z njimi? Zakonodaja prepoveduje tudi njihovo vzdrževanje, kar lahko za vodo predstavlja še večjo nevarnost.
17.2.2023
V Evropski uniji se za doseganje podnebnih in energetskih ciljev vse glasneje omenja vodik, ki naj bi do leta 2050 predstavljal 13–14 odstotkov energetske mešanice. Stroka poudarja, da je vodik uporaben predvsem kot nosilec za shranjevanje energije.
17.6.2022
Med neživilskimi proizvodi, katerih proizvodnja je pogosto krivec za deforestacijo, je tudi naravna guma, ki je tako kot še nekateri drugi proizvodi prezrta oziroma celo izpuščena iz predloga zakonodaje EU in uredb, ki se zoperstavljajo deforestaciji.
10.6.2022
Povečevanje uporabe biogoriv ne prispeva k okoljskim ciljem, opozarjajo okoljske organizacije. Še več, proizvodnja biogoriv pogosto povzroča uničenje habitatov, krčenje gozdov in skoraj trikrat višje emisije CO2 kot fosilno dizelsko gorivo.
3.6.2022
V Slovenijo vsako leto iz Brazilije uvozimo od 300 do 400 tisoč ton sojinih tropin, ki se uporabljajo za krmo živine. Lani smo uvozili skoraj 80.000 ton mesa, večinoma iz evropskih držav.
27.5.2022
"To bi bila zgodovinska zakonodaja, ki je do zdaj še nismo poznali," pravi Sini Eräjää iz Greenpeacea glede osnutka zakona, da podjetja na evropskem trgu ne bi smela več prodajati čokolade, kave, mesa in drugih surovin, ki prispevajo h krčenju gozdov.
20.5.2022
Več hamburgerjev, več mesa. Več perutnine, več soje. Več čokolade in kozmetike, več palmovega olja. Več vsega, manj gozdov? Kar 90 odstotkov izkrčenih gozdov je namreč posledica širjenja površin za intenzivno kmetijstvo.
13.5.2022
Evropska unija bo kot prva igralka na mednarodnih trgih z novo zakonodajo skušala zaščititi tropske gozdove pred silovitim krčenjem. Omejila bo namreč uvoz izdelkov, katerih surovine povzročajo množično sečnjo tropskih gozdov.
6.5.2022
Za Slovenijo pravimo, da je dežela gozdov. A podnebne spremembe tudi slovenskim gozdovom ne prizanašajo. Odraz teh so ujme in škodljivci, ki se zaradi segrevanja ozračja selijo vedno višje in se pogosteje, tudi trikrat letno, razmnožujejo.
25.12.2020
Nakupovanje se je med epidemijo preselilo na splet; medtem ko so nekateri prvič kliknili na ikonico 'v košarico', drugi povečujejo limit na kreditni kartici. A naša nova razvada ima posledice. Vas zanima, kakšne?
18.12.2020
Poleg premoga je promet eden najhujših onesnaževalcev okolja, toplogredni plini, ki jih proizvaja, pa vplivajo na globalno segrevanje in s tem povzročajo podnebne spremembe. Kaj lahko stori posameznik? Pešači, kolesari in uporablja javni promet.
11.12.2020
"Čas je problem. Če ne bomo zelo pohodili plina, bomo morali naslednjim generacijam odgovarjati, zakaj smo bili malomarni, o tem ni dvoma," nujnost hitrega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam poudarja predsednik republike Borut Pahor.
4.12.2020
Premog je eden od največjih onesnaževalcev ozračja in med glavnimi krivci za segrevanje planeta, saj ogljikov dioksid, ki nastaja ob njegovem izgorevanju, predstavlja največji del toplogrednih plinov.
27.11.2020
"Neomejena rast na omejenem planetu ni mogoča, zato imamo v prihodnosti dve možnosti: ali nadaljevati eksistenčno samomorilski model rasti ali pa poiskati drugačne civilizacijske vzorce," je prepričan Dušan Plut, ki predlaga "odrast".
Neveljaven email naslov
