Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Elektronska cigareta, ki je pred dobrim desetletjem prišla na trg kot domnevno manj škodljiv nadomestek tobačnim izdelkom, je vse popularnejša tudi med mladimi. Je to le manjše zlo pri tistih mladih, ki so ali bi postali kadilci ali pa le trojanski konj, na katerega iz ozadja stavi tudi tobačna industrija? Izumljene so bile kot pripomoček, ki bi okorelim kadilcem pomagala zmanjšati odvisnost od tobačnih izdelkov. A kot take na trgu niso registrirane, na trgu je na voljo kot običajen izdelek, čeprav nekatere tekočine za polnjenje vsebujejo tudi nikotin.
Elektronske cigarete brez omejitev dostopne tudi otrokom in mladostnikom
Elektronska cigareta, ki je pred dobrim desetletjem prišla na trg kot domnevno manj škodljiv nadomestek tobačnim izdelkom, je vse popularnejša tudi med mladimi. Je to le manjše zlo pri tistih mladih, ki so ali bi postali kadilci, ali pa le trojanski konj, na katerega iz ozadja stavi tudi tobačna industrija?
Izumljene so bile kot pripomoček, ki bi nepoboljšljivim kadilcem pomagal zmanjšati odvisnost od tobačnih izdelkov. A kot take na trgu niso registrirane – na voljo so kot običajen izdelek, čeprav nekatere tekočine za polnjenje vsebujejo tudi nikotin.
Stroka po svetu je glede morebitnih prednosti precej razdvojena: od gorečih zagovornikov manjšega zla, ki naj bi ga prinašala nepopravljivim kadilcem, do tistih, ki opozarjajo, da je od izuma minilo premalo časa, da bi o neškodljivosti ali veliko manjši škodi opravili kredibilne neodvisne študije.
“Mladi so v obdobju razvoja možganov in nikotin lahko posega v ta proces. Vpliva tudi na razvoj miselnih sposobnosti mladega človeka, hkrati mladi tudi hitreje postanejo zasvojeni.” – Helena Koprivnikar, Nacionalni institut za javno zdravje
In medtem ko tabora iščeta vsak svoj prav, so elektronske cigarete brez omejitev dostopne tudi otrokom in mladostnikom. V Sloveniji v zadnjem času ni bilo opravljene večje raziskave o uporabi in njenih posledicah med mladoletniki, zato zanesljivih podatkov ni. Dejstvo pa je, da z vse več osnovnih in srednjih šol poročajo o njeni povečani uporabi.
Fiona Measham, britanska profesorica in kriminologinja, je v Veliki Britaniji pred kratkim objavila pol leta trajajočo raziskavo o odnosu mladih do elektronskih cigaret. Vsak drugi Britanec, mlajši od 24 let, je po njenih besedah že poskusil e-cigarete. Zanimivo je, pravi Meashamova, da jih ne obravnavajo kot cigarete ali nikotinsko razvado:
“Kar smo ugotovili, nas je presenetilo. Večina mladih, s katerimi smo se pogovarjali, e-cigaret ni uporabljala z namenom, da bi prenehala kaditi. Pravzaprav jih nikotin v teh vrstah cigaret niti ni pretirano zanimal. Ko smo jih vprašali, zakaj potem uporabljajo e-cigarete, so se po večini nanašali na okuse in vonje, zabava pa jih tudi ustvarjanje dimnih oblačkov. Seveda obstaja možnost, da bi vmes postali odvisni tudi od nikotina in s tem pravih cigaret in to bi nas moralo skrbeti. Mladi e-cigaret ne vidijo neke nove vrste drog, zanje so bolj igrača, hobi, ne povezujejo jih s tobakom, pravimi cigareti, zato tudi pravijo: ‘Ne, mi ne kadimo, mi vejpamo!'”
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Elektronska cigareta, ki je pred dobrim desetletjem prišla na trg kot domnevno manj škodljiv nadomestek tobačnim izdelkom, je vse popularnejša tudi med mladimi. Je to le manjše zlo pri tistih mladih, ki so ali bi postali kadilci ali pa le trojanski konj, na katerega iz ozadja stavi tudi tobačna industrija? Izumljene so bile kot pripomoček, ki bi okorelim kadilcem pomagala zmanjšati odvisnost od tobačnih izdelkov. A kot take na trgu niso registrirane, na trgu je na voljo kot običajen izdelek, čeprav nekatere tekočine za polnjenje vsebujejo tudi nikotin.
Elektronske cigarete brez omejitev dostopne tudi otrokom in mladostnikom
Elektronska cigareta, ki je pred dobrim desetletjem prišla na trg kot domnevno manj škodljiv nadomestek tobačnim izdelkom, je vse popularnejša tudi med mladimi. Je to le manjše zlo pri tistih mladih, ki so ali bi postali kadilci, ali pa le trojanski konj, na katerega iz ozadja stavi tudi tobačna industrija?
Izumljene so bile kot pripomoček, ki bi nepoboljšljivim kadilcem pomagal zmanjšati odvisnost od tobačnih izdelkov. A kot take na trgu niso registrirane – na voljo so kot običajen izdelek, čeprav nekatere tekočine za polnjenje vsebujejo tudi nikotin.
Stroka po svetu je glede morebitnih prednosti precej razdvojena: od gorečih zagovornikov manjšega zla, ki naj bi ga prinašala nepopravljivim kadilcem, do tistih, ki opozarjajo, da je od izuma minilo premalo časa, da bi o neškodljivosti ali veliko manjši škodi opravili kredibilne neodvisne študije.
“Mladi so v obdobju razvoja možganov in nikotin lahko posega v ta proces. Vpliva tudi na razvoj miselnih sposobnosti mladega človeka, hkrati mladi tudi hitreje postanejo zasvojeni.” – Helena Koprivnikar, Nacionalni institut za javno zdravje
In medtem ko tabora iščeta vsak svoj prav, so elektronske cigarete brez omejitev dostopne tudi otrokom in mladostnikom. V Sloveniji v zadnjem času ni bilo opravljene večje raziskave o uporabi in njenih posledicah med mladoletniki, zato zanesljivih podatkov ni. Dejstvo pa je, da z vse več osnovnih in srednjih šol poročajo o njeni povečani uporabi.
Fiona Measham, britanska profesorica in kriminologinja, je v Veliki Britaniji pred kratkim objavila pol leta trajajočo raziskavo o odnosu mladih do elektronskih cigaret. Vsak drugi Britanec, mlajši od 24 let, je po njenih besedah že poskusil e-cigarete. Zanimivo je, pravi Meashamova, da jih ne obravnavajo kot cigarete ali nikotinsko razvado:
“Kar smo ugotovili, nas je presenetilo. Večina mladih, s katerimi smo se pogovarjali, e-cigaret ni uporabljala z namenom, da bi prenehala kaditi. Pravzaprav jih nikotin v teh vrstah cigaret niti ni pretirano zanimal. Ko smo jih vprašali, zakaj potem uporabljajo e-cigarete, so se po večini nanašali na okuse in vonje, zabava pa jih tudi ustvarjanje dimnih oblačkov. Seveda obstaja možnost, da bi vmes postali odvisni tudi od nikotina in s tem pravih cigaret in to bi nas moralo skrbeti. Mladi e-cigaret ne vidijo neke nove vrste drog, zanje so bolj igrača, hobi, ne povezujejo jih s tobakom, pravimi cigareti, zato tudi pravijo: ‘Ne, mi ne kadimo, mi vejpamo!'”
Na zdravljenje po hudi poškodbi zaradi skoka v vodo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča največkrat sprejmejo fante, stare od 14 do 24 let. Med njimi se je pred dvema letoma znašel tudi takrat še ne polnoletni dijak piranske gimnazije, Nick Špoljar.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi raka dojke leta 2011 umrlo približno 450 000 žensk po svetu. Odstotek žensk, ki po zdravljenju uspešno okrevajo, se sicer iz leta v leto v povečuje, še vedno pa veliko težavo predstavlja kemoterapija, ki lahko z negativnimi stranskimi posledicami poslabša zdravje pacientk. Kdaj je kemoterapija po operativnem posegu nujna in kdaj ne, danes že lahko ugotavljajo s pomočjo posebnih genetskih testov, s katerimi so po svetu svetovali že več deset tisoč ženskam in marsikateri tako prihranili kemoterapijo.
Prepričanje, da je izgubljanje las in strah pred plešavostjo le moška domena, je zmotno. Več kot 40 odstotkov tistih, ki jih pesti izgubljanje las, je namreč žensk. In če je plešavost za moške družbeno bolj sprejemljiva, lahko ženske precej bolj zaznamuje, nekatere izgubo las enačijo celo z izgubo roke ali noge. Kako ravnati, ko opazimo, da nam očitneje izpadajo lasje, kakšno vlogo igrajo pri ženskah hormoni in ali sploh obstaja učinkovita metoda, kako pridobiti nazaj izgubljene lase, raziskujemo v Ambulanti 202.
Koprivnica ali urtikarija je pogosta bolezen, prizadene okoli 25 odstotkov ljudi. Kronična oblika je redkejša, traja dlje kot šest tednov in pogosto zelo slabo vpliva na kakovost življenja bolnika. Rdeče in otekle lise, podobne spremembam, ki nastanejo, ko nas opeče kopriva, je še posebej v poletnih dneh težko prikriti, spremljata pa jih srbenje ali neprijeten pekoč občutek.
O večopravilnosti poslušamo skoraj vsak dan. Vsi smo preobremenjeni in to se lahko s časom pokaže v kakovosti opravljenih nalog in – kar je še pomembneje – v kakovosti našega življenja. Številne nedavne znanstvene študije kažejo na to, da je večopravilnost škodljiva. Medtem ko hkrati opravljamo več nalog, naj bi se zmanjševali naša pozornost in učinkovitost, po nekaterih virih naj bi se ob opravljanju več stvari hkrati znižal inteligenčni kvocient, večopravilnost pa naj bi celo škodila našim možganom. Koliko je resnice v tem in ali lahko večopravilnost škodi našim možganom? Dr. Simon Brezovar, psiholog na Nevrološki kliniki v Ljubljani, dr. Paul Jimenez, psiholog, profesor na graški univerzi v Avstriji.
Predstavljajte si delec, ki je več kot 50.000-krat manjši od debeline našega lasu. V primerjavi s teniško žogico je tako majhen, kot je teniška žogica majhna v razmerju do Zemlje. Nanodelci niso iznajdba sodobnega sveta, je pa nova njihova povečana koncentracija v okolju.
Strah pred zobozdravnikom poznajo prav vse generacije, pogosto ga starši nehote pomagajo ustvarjati pri otrocih in se ga ne znajo znebiti tudi v odrasli dobi, čeprav vedo, da je zdravje v ustni votlini še kako pomembno za zdravje celotnega telesa.
Možganska kap se je v svetu zavihtela na drugo mesto med vzroki za umrljivost, postaja tudi vodilni vzrok telesne in kognitivne oviranosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi lahko v Sloveniji zmanjšali umrljivost zaradi možganske kapi vsaj za tretjino, če bi karseda hitro ukrepali. Prav zato so v državi zagnali projekt Telekap.
Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.
Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.
Mikrosporija ali ‘mačja bolezen’, ki se intenzivneje širi prav v spomladanskih mesecih, je sicer ne zelo nevarna, a trdovratna glivična okužba, ki se je je res težko znebiti. Ker pri majhnih otrocih lahko zahteva tudi bolnišnično zdravljenje, predvsem pa nekajtedensko izolacijo od drugih otrok, je naporna za vso družino.
Stres je pri šolarjih in dijakih prav tako prisoten kot v odrasli populaciji. A ga zaradi vse večje želje, da bi bili otroci kar se da uspešni, pogosto ne prepoznamo pravočasno, ali pa ga s prevelikimi pričakovanji le povečujemo. Kako lahko otrokom pomagamo iz njegovega primeža sta v Ambulanti 202 svetovali dr. Helena Jeriček Klanšček in mag. Maja Bajt z NIJZ.
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je skupaj z Inštitutom Andrej Marušič Univerze na Primorskem, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora in Nacionalnim združenjem za kakovost življenja Ozara Slovenija začel projekt »Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom«, krajše MOČ.
Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.
Rojstvo otroka s posebnimi potrebami, sploh takimi, ki so opazne že v trenutku rojstva kot je to Downov sindrom, so za starše in njihove bližnje praviloma velik šok. Za zdravstveno podporo otroku je dobro poskrbljeno, s celotno družino, ki se ji življenje popolnoma spremeni, pa se ne ukvarja nihče.
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Ali vse večje navdušenje nad brezglutensko, paleo in prehrano s čim manj ogljikovih hidratov tudi v praksi dokazuje, da je naša prehranska piramida, ki že desetletja temelji na žitaricah in škrobnih živilih, v resnici povsem napačna? Je izločitev glutenskih žit iz prehrane v resnici dobrodejna in telo razbremeni, ali mu na daljši rok povzroča škodo?
Vzroki za bolezen niso popolnoma jasni, pot do diagnoze je zaradi raznolike simptomatike pogosto dolgotrajna. Nenehna utrujenost, mišične bolečine, motnje spomina so le nekatere od številnih težav, ki pestijo bolnike. Najpogosteje prizadene ženske med 20. in 50. letom starosti.
Neveljaven email naslov