Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
DAB sprejemnik dandanes v avtomobilih ni več redkost, je pa EU pred kratkim naložila članicam, da v dveh letih prilagodijo zakonodajo, po kateri bodo morali biti vsi avtomobili v prodaji serijsko opremljeni z radii, ki bodo sprejemali digitalni signal. Ta omogoča nemoten in kvaliteten sprejem, večjo izbiro programov in še nekatere dodatne funkcije. Z digitalnim signalom je v Sloveniji trenutno pokritih 89 odstotkov avtocest in hitrih cest in 70 odstotkov gospodinjstev. Največja uporabnost sistema pa se kaže v avtomobilih – če torej danes kupujete avto, bodite pozorni tudi na sprejemnik, opozarja vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Miran Dolenec.
EU je pred kratkim izdala direktivo, po kateri bodo čez dve leti morali imeti vsi avtomobili serijsko vgrajene DAB sprejemnike
DAB sprejemnik dandanes v avtomobilih ni več redkost, je pa EU pred kratkim naložila članicam, da v dveh letih prilagodijo zakonodajo, po kateri bodo morali biti vsi avtomobili v prodaji serijsko opremljeni z radii, ki bodo sprejemali digitalni signal. Ta omogoča nemoten in kvaliteten sprejem, večjo izbiro programov in še nekatere dodatne funkcije. Z digitalnim signalom je v Sloveniji trenutno pokritih 89 odstotkov avtocest in hitrih cest in 70 odstotkov gospodinjstev. Največja uporabnost sistema pa se kaže v avtomobilih – če torej danes kupujete avto, bodite pozorni tudi na sprejemnik, opozarja vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Miran Dolenec.
Mazde nas res redno obiskujejo in tako tudi sproti lahko nadzorujemo, kaj prinašajo. Šestico so prenovili. Morda je za mnoge njen razred zadnje čase postal manj zanimiv in so presedli v križance in športne terence, ki se ponujajo za vsakim vogalom, a če vam malce nižje sedenje še ni nadležno, potem je Mazda6 lahko konkurenčna. Osvežitev je elegantnemu karavanu v atraktivni rdeči kovinski barvi prinesla nove žaromete z LED tehniko in samodejnim zasenčenjem, nekaj kozmetičnih sprememb je tako na karoseriji kot v notranjosti, sicer pa pri Mazdi ob prostornosti in udobju (čeprav je tega zaradi velikih koles in nizkopresečnih gum na negladkih površinah manj) stavijo na kvalitetne materiale in skrbno izdelavo – tu ni popuščanja. Kupec že v osnovi dobi veliko opreme, z nivojem Revolution še več. Jasno, avtoradio je prilagojen za sprejem digitalnega signala.
2,2 litrski 110 kilovatni turbodizel je dovolj zmogljiv, z dodatkom Ad Blue tudi prilagojen novim standardom, kar zadeva povprečje porabe tudi več kot soliden. Skratka, avtomobil, ki se bo predvsem na daljših potovanjih nedvomno še kar nekaj časa dobro držal.
Za tri številke manjša oziroma 40 cm krajša je Mazda3, ki pa ji kljub vsemu ne moremo oporekati pomanjkanja prostornosti in udobnosti. Podobno kot pri večji Mazdi6 bi lahko ugotovili, da je niso zadele korenite spremembe, je pa pridobila nekatere nove tehnologije, ki so kar nujne, da lahko drži korak s konkurenco. Tudi trojka se sedaj postavlja z novimi LED žarometi, projicirnim prikazovalnikom nekaterih informacij pred voznikom, pa ogrevanim volanom in kvalitetnejšimi materiali. Tudi ta model je zdaj opremljen s sistemom GVC, ki aktivno nadzoruje dogajanje pod kolesi. Pri mazdah vedno radi omenjamo, da se še vedno uspešno upirajo trendu zmanjševanja prostornin in prav v testni trojki so dokazali, da je 88 kilovatni dvolitrski bencinski motor lahko sicer ne pretirano a povsem dovolj zmogljiv in dokaj varčen – s porabo okoli šestih litrov. Kljub nekaterim novim tehnologijam in pridihu modernosti bi za Mazdo3 na koncu rekli, da vabi kupce, ki ne iščejo prav vseh potrebnih in nepotrebnih dobrot na kupu, ampak bi radi zelo soliden in zanesljiv avtomobil.
Kitajski Huawei je v evropski patentni urad vložil patent za sistem, ki zaznava, ali je v avtonomni avtomobil sedel vinjen ali zadrogiran voznik. Pred pol leta je podoben sistem predstavil Uber, nauk zgodbe je, da samovozeči avtomobili vendarle ne bodo dovoljevali, da se bomo vozili pijani.
Londonsko letališče Gatwick je svoje parkirišče za dolgotrajno parkiranje opremilo s parkirnim robotom, ki avtomobile parkira tako na gosto kot jih voznik nikoli ne bi mogel. Na površino, ki je doslej sprejela 170 parkirnih boksov, bo robot stlačil kar 270 avtomobilov.
Zadnjič smo poročali o sodelovanju Volkswagna in Forda na področju gospodarskih vozil, a kaže, da ne bo ostalo samo pri tem. Volkswagnov šef za strateške odločitve je namreč za nemški časnik Tagesspiegel uradno povedal, da bo koncern svojo električno platformo ponudil tudi drugim znamkam.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
DAB sprejemnik dandanes v avtomobilih ni več redkost, je pa EU pred kratkim naložila članicam, da v dveh letih prilagodijo zakonodajo, po kateri bodo morali biti vsi avtomobili v prodaji serijsko opremljeni z radii, ki bodo sprejemali digitalni signal. Ta omogoča nemoten in kvaliteten sprejem, večjo izbiro programov in še nekatere dodatne funkcije. Z digitalnim signalom je v Sloveniji trenutno pokritih 89 odstotkov avtocest in hitrih cest in 70 odstotkov gospodinjstev. Največja uporabnost sistema pa se kaže v avtomobilih – če torej danes kupujete avto, bodite pozorni tudi na sprejemnik, opozarja vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Miran Dolenec.
EU je pred kratkim izdala direktivo, po kateri bodo čez dve leti morali imeti vsi avtomobili serijsko vgrajene DAB sprejemnike
DAB sprejemnik dandanes v avtomobilih ni več redkost, je pa EU pred kratkim naložila članicam, da v dveh letih prilagodijo zakonodajo, po kateri bodo morali biti vsi avtomobili v prodaji serijsko opremljeni z radii, ki bodo sprejemali digitalni signal. Ta omogoča nemoten in kvaliteten sprejem, večjo izbiro programov in še nekatere dodatne funkcije. Z digitalnim signalom je v Sloveniji trenutno pokritih 89 odstotkov avtocest in hitrih cest in 70 odstotkov gospodinjstev. Največja uporabnost sistema pa se kaže v avtomobilih – če torej danes kupujete avto, bodite pozorni tudi na sprejemnik, opozarja vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Miran Dolenec.
Mazde nas res redno obiskujejo in tako tudi sproti lahko nadzorujemo, kaj prinašajo. Šestico so prenovili. Morda je za mnoge njen razred zadnje čase postal manj zanimiv in so presedli v križance in športne terence, ki se ponujajo za vsakim vogalom, a če vam malce nižje sedenje še ni nadležno, potem je Mazda6 lahko konkurenčna. Osvežitev je elegantnemu karavanu v atraktivni rdeči kovinski barvi prinesla nove žaromete z LED tehniko in samodejnim zasenčenjem, nekaj kozmetičnih sprememb je tako na karoseriji kot v notranjosti, sicer pa pri Mazdi ob prostornosti in udobju (čeprav je tega zaradi velikih koles in nizkopresečnih gum na negladkih površinah manj) stavijo na kvalitetne materiale in skrbno izdelavo – tu ni popuščanja. Kupec že v osnovi dobi veliko opreme, z nivojem Revolution še več. Jasno, avtoradio je prilagojen za sprejem digitalnega signala.
2,2 litrski 110 kilovatni turbodizel je dovolj zmogljiv, z dodatkom Ad Blue tudi prilagojen novim standardom, kar zadeva povprečje porabe tudi več kot soliden. Skratka, avtomobil, ki se bo predvsem na daljših potovanjih nedvomno še kar nekaj časa dobro držal.
Za tri številke manjša oziroma 40 cm krajša je Mazda3, ki pa ji kljub vsemu ne moremo oporekati pomanjkanja prostornosti in udobnosti. Podobno kot pri večji Mazdi6 bi lahko ugotovili, da je niso zadele korenite spremembe, je pa pridobila nekatere nove tehnologije, ki so kar nujne, da lahko drži korak s konkurenco. Tudi trojka se sedaj postavlja z novimi LED žarometi, projicirnim prikazovalnikom nekaterih informacij pred voznikom, pa ogrevanim volanom in kvalitetnejšimi materiali. Tudi ta model je zdaj opremljen s sistemom GVC, ki aktivno nadzoruje dogajanje pod kolesi. Pri mazdah vedno radi omenjamo, da se še vedno uspešno upirajo trendu zmanjševanja prostornin in prav v testni trojki so dokazali, da je 88 kilovatni dvolitrski bencinski motor lahko sicer ne pretirano a povsem dovolj zmogljiv in dokaj varčen – s porabo okoli šestih litrov. Kljub nekaterim novim tehnologijam in pridihu modernosti bi za Mazdo3 na koncu rekli, da vabi kupce, ki ne iščejo prav vseh potrebnih in nepotrebnih dobrot na kupu, ampak bi radi zelo soliden in zanesljiv avtomobil.
Kitajski Huawei je v evropski patentni urad vložil patent za sistem, ki zaznava, ali je v avtonomni avtomobil sedel vinjen ali zadrogiran voznik. Pred pol leta je podoben sistem predstavil Uber, nauk zgodbe je, da samovozeči avtomobili vendarle ne bodo dovoljevali, da se bomo vozili pijani.
Londonsko letališče Gatwick je svoje parkirišče za dolgotrajno parkiranje opremilo s parkirnim robotom, ki avtomobile parkira tako na gosto kot jih voznik nikoli ne bi mogel. Na površino, ki je doslej sprejela 170 parkirnih boksov, bo robot stlačil kar 270 avtomobilov.
Zadnjič smo poročali o sodelovanju Volkswagna in Forda na področju gospodarskih vozil, a kaže, da ne bo ostalo samo pri tem. Volkswagnov šef za strateške odločitve je namreč za nemški časnik Tagesspiegel uradno povedal, da bo koncern svojo električno platformo ponudil tudi drugim znamkam.
Slovenski avto leta – nismo še pozabili nanj, pa tudi na druge finaliste ne, saj so vse prej kot za pozabo. Danes se posvetimo Oplovi corsi, ki so ji med drugim omogočili, da tudi ponoči naredi dan. Potem pa še enkrat omenimo, oziroma bo to storil Andrej Brglez, kako prodira Sony v dnevne sobe na štirih kolesih.
Vprašanje je, koliko časa še bomo imeli vsak svoj avtomobil. Mobilnost se spreminja, mnogi že ponujajo nove oblike. Pri Toyoti so se študij, kaj, kako in komu ponuditi, temeljito lotili in z novo znamko KINTO že nakazujejo, kam merijo v prihodnosti. Gre za ponudbe, ki zajemajo prevozne usluge, prirejene za vsakega uporabnika posebej. Podatki, kakšne so naše običajne potovalne poti, način vožnje in sploh potovalne navade, tako in tako niso več skrivnost, zato ponudniki vedo, kaj in komu bodo lahko kaj ponudili. Čaka nas torej prihodnost brez lastnega avtomobila, opozarja Andrej Brglez.
Na izlet smo se zapeljali z izjemno prostorno limuzino, Škodo superb, ki so jo osvežili in ki je brez sramu lahko tudi ugleden poslovni prevoznik. Tudi tokrat ne bo šlo brez elektrike – omenjamo Peugeota in končno tudi Fiata; opozorimo na to, da bi lastnik avtomobila moral biti tudi lastnik podatkov iz avtomobila in da bi moral sam odločati o tem, kdo in kako jih lahko uporablja. Potem pa Andrej na kratko strne, kaj v avtomobile prinaša letošnji Sejem potrošniške elektronike, ki je bil v Las Vegasu.
Zapeljali smo dva iz koncerna Volkswagen. Audi je iz modela Q3 izoblikoval kupejevski model Q3 sportback, ki je prestižen kot poč Audi mora biti. Veliko skupnega imata s Volkswagnovim passatom, a sta po drugi strani namenjena čisto drugim kupcem. Ford pa je začel v avtomobile vgrajevati tehnologijo, ki zazna oviro oziroma nevarnost za ovinkom, ki je voznik še ne vidi. Informacijo potem posreduje zadaj vozečim.
Renault captur je bil ustanovitelj razreda manjših križancev – skupaj z edinim konkurentom tedaj, Nissanovim jukom. Zdaj, ko se je pojavil v drugi generaciji, je tekmecev že čez dvajset. Peljali smo legendarnega Suzukijevega jimnya, ki z bogato opremljenostjo ni več samo specialist za vožnje po kolovozih avstrijskih lovskih revirjev. Še enkrat spomnimo, da so lutke pri preskusnih trčenjih izjemnega pomena.
Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih potrebno še izbojevati.
Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi, a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih treba še izbojevati.
Andrej Brglez izpostavlja, da je iztekajoče se leto nedvomno zaznamovala avtonomna vožnja, in sicer v tem smislu, da je pred tem prevladovala kar nekakšna evforija, da je avtonomna vožnja že tako rekoč tu in da bo čez noč vse spremenila. Vse skupaj se je zdaj malo umirilo, prišli smo do spoznanja, da ne bo šlo tako hitro in da je med drugim voznik tisti, ki lahko predvideva, računalnik pa tega še ni sposoben.
Zapeljal nas je Hyundai tucson, ki se tudi ponaša z oznako N line. Pripeljal se je čisto novi Nissanov juke, ki je še vedno posebnež, a še zdaleč ne tak kot je bil pred devetimi leti. Zabeležili smo še dve novosti, in sicer novi električni Renault zoe, ki zdaj doseže že skoraj 400 kilometrov, ter Peugeot 208, ki se je krepko osvežil, v ponudbi pa ima tudi električno različico. Na koncu še enkrat poudarimo, da je konstruiranje zimske pnevmatike izjemno natančno in zahtevno delo, prava znanost.
Zapeljemo se z novim Mitsubishijevim poltovornjakom L200, ki prepelje več kot tono tovora kot za šalo, ob tem pa se tudi ne ustraši snega in slabših voznih razmer. Nekaj dni pa smo lahko švigali naokrog z mali Suzukijevim športnim swiftom, ki pa mokrote in snega na cesti ne mara preveč. Še enkrat opozorimo, da sta sneg in led, ki se nabereta na strehah tovornjakov in prikolic, lahko na cesti velika nevarnost, zato moramo biti pozorni tudi na to. AMZS pa je za delovanje pri projektu EuroRAP prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti.
Tudi Volkswagen ima z električnimi avtomobili velike načrte – v prihodnjih mesecih prihaja novi električni ID.3, a mi tokrat zapeljemo Mazdinega novega bencinarja, ki se obnaša kot dizel in Volksvagnovega oziroma Škodinega preizkušenega dizla, ki se še vedno ne da. Potem pa Andrej Brglez še enkrat opozori, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno in da je težko razumeti tiste, ki z veliko hitrostjo vozijo tako rekoč v neznano.
Heroji niso utrujeni, bi lahko rekli, če pomislimo na tiste, ki »furajo« v pižamah. David Razboršek, direktor Zavoda Vozim poudarja, da se rojevajo vedno nove in nove ideje, kako bi prepričali tiste, ki vozijo pijani, da ne bi sedli za volan. V Zavodu so tako s partnerji projekta z znanimi Slovenkami ustvarili tudi novo komunikacijsko orodje – Koledar gole resnice – da vsak dan opominja na dragocenost življenja, ki ga lahko prehitro ogrozijo nespametne odločitve. Andrej Brglez pa opozarja na rešitev, ki so se je lotili na Japonskem, kjer so tudi imeli velike probleme z vožnjo povezano z alkoholom. Tam je kriv in lahko kaznovan vsak, ki je vedel, da gre nekdo pijan za volan, pa tega ni preprečil. Skratka, krivcev je lahko več.
Hibridna zgodovina je pri Toyoti že zelo dolga. Zdaj ni več dizelski ampak hibriden tudi RAV4 - nam se zdi, da so napravili korak v pravo smer. Še enkrat spomnimo, da vožnja s štirikolesno gnanim terencem daje lažen občutek, da smo v slabih vremenskih razmerah pred vsemi in se nam ne more nič zgoditi, a pogosto pozabimo, da pri zaviranju nimamo prednosti. Primož Lemež pa ugotavlja, da pri nas primanjkuje električnih vozil in napoveduje šesti simpozij Emobility, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.
Hyundai tudi pri nas zadnje čase dosega dobre prodajne rezultate, vzrok pripisujejo predvsem pisani ponudbi športnih terencev, a tokrat se posvetimo modelom, ki v oznaki nosijo črko N. N line pomeni nekaj športnih dodatkov za bolj dinamičen videz in turbo bencinski motor, ki v modelu i30 zmore 103 kilovate. I30 N fastback performance pa je opremlkjen z dvolitrskim 202-kilovatnim turbo motorjem in je bogato opremljen športnik za uporabo na vsakdanjih poteh. Oba sta prijazna za vsakdanjo uporabo.
V minulih dneh smo večkrat poudarjali, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sam robotu ne more stoodstotno zaupati.
O temi, ki se je (seveda skupaj z vami) lotevamo prihodnji teden. Gre za vožnjo po levem prehitevalnem pasu, ki ga nekateri dobesedno vzamejo za svojega. Kadar na avtocesti ni gneče, res ni vzroka, da bi se vozili po levem – na to bi vas radi spomnili. Drugače pa je ob konicah, ko je gneča in sta polna tako vozni kot prehitevalni pas. S sodelovanjem Policije in DARS-a bomo poskušali doseči, da bi ob konicah promet na avtocestah (gre predvsem za vpadnice v Ljubljano) sicer tekel nekoliko počasneje, a zato brez zastojev. Malo večja varnostna razdalja in umirjena vožnja omogočata, da se vozniki na vpadnicah lažje vključujejo v promet in tako vse skupaj teče bolj gladko, razlagata Andrej Brglez in Nataša Kovše z DARSa. Začnemo v ponedeljek zjutraj. Brez vas ne bo šlo.
Zapeljala nas je električna kona, ki nas je navdušila. Poročamo tudi o prihodu hibridne različice, ki dopolnjuje paleto Hyundaijevih športnih terencev. Škoda je pripeljala že svojega tretjega športnega terenca, kodiaq je kralj, vmes je karoq, zdaj pa se je pripeljal še najmanjši, imenuje se kamiq. Renaultova lahka gospodarska vozila bo poganjal vodik. Mi pa se skupaj z DARSom, policijo in vozniki pripravljamo, da bomo peljali po prehitevalnem le takrat, ko prehitevamo, sicer nerviramo zadaj vozeče in izzivamo, da se kaj zgodi. Ob konicah, ko sta natrpana oba pasova, pa bomo vozili strpno in prijazno do drugih.
V Ljubljani se je prejšnji konec tedna začel jesenski del Turneje mobilnosti. Gre za preizkušanje sposobnosti v simulatorju vožnje, s katerim v Triglavu raziskujejo, kakšni vozniki smo Slovenci. Za zdaj se je izkazalo, da se mnogi cenijo previsoko; če bi bila vožnja v simulatorju pogoj za pridobitev vozniškega izpita, potem dva od treh voznikov preizkusa ne bi opravila. Andrej se med drugim sprašuje, zakaj počnemo v prometu nekaj, za kar vemo, da je lahko nevarno. Ocenjevanje je sicer računalniško, zraven pa je dodano še subjektivno mnenje strogega učitelja vožnje. Enemu izmed ambasadorjev projekta, Domnu Prevcu, je šlo dobro, le noga je bila občasno malenkost pretežka. Simulator bo jesensko turnejo končal sredi novembra v Ljubljani.
Zapelje nas Mitsubishi outlander, ki lahko veliko dela opravi tudi s pomočjo elektrike, potem opozorimo na prihod še enega iz iste hiše, na osveženega ASX-a, in še na predstavitev osme generacije volkswagnovega passata. Z Andrejem Brglezom pa razmišljava, kateri način za upravljane s funkcijami v avtomobilu bi bil najbolj primeren in varen - ali s pomočjo zaslona na dotik, s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, s kretnjami ali glasovno – to pa prinaša tudi dodatne možnosti, da nas slišijo in nam sledijo.
Kopica stvari je v avtomobilu, ki nas zaposlujejo, nam jemljejo pozornost, in jih lahko upravljamo na različne načine. Lahko jih upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, lahko s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, lahko tudi s pomočjo kretenj ali z glasovnim upravljanjem. To je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh, opozarja Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov