Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«

Poglejmo, kakšno avtomobilsko leto je za nami, in si zaželimo srečno avtomobilsko 2021

Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo.

Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej.

A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«

Vprašanje, ki bi ga še pred letom ali dvema označili za hipijske blodnje ali mokre sanje zelenih teroristov, je letos nepričakovano postalo relevantno. Vsi ti naši plemeniti  stroji, vsi naši krediti, želje in hotenja, ves naš ponos in dobršen del statusa s samozavestjo vred so čepeli v garažah, na dvoriščih in pod nadstreški. V dolgih tednih nedejavnosti so se avtomobili razgalili do bistva, ki je seveda posrečen preplet kovine, plastike, elektronike in stekla. Nič več in nič manj. Avto, ki ne vozi, se odreče tudi vsem svojim drugim vplivom, ki segajo tako na področje sociologije kot tudi psihologije. Promet, ki ne teče, postane brezpredmetna študija v predalu ministrstva. Avtomobilska industrija, ki zakašlja, pretrese celotno zahodno ekonomijo. Takšno avtomobilistično leto je za nami …

Naučili pa smo se še nečesa; avtomobil, ki vozi, je največja bližnjica do nečesa, kar imenujemo osebna svoboda. Prvi vzgib večine polnoletnega prebivalstva, ko so se dvignile občinske ali celo regionalne meje, je bil – peljati se. Vseeno kam, le da začuti gibanje in opazuje izginjanje ceste. S tem ko smo avtomobil oropali nepotrebne marketinške navlake, smo mu naredili pravzaprav uslugo. Zopet je postal to, kar je pomenil generacijam iz sredine dvajsetega stoletja. Takrat večini ni bila pomembna znamka, financiranje, popusti, servisi in oglasi, temveč so se po večini ljudje navduševali nad avtomobilom v izvornem pomenu besede. Samo vozeča svoboda …

Pa še nečesa smo se naučili v avtomobilskem letu 2020; slovensko gospodarstvo bi bilo težko ranjeno, če bi se velike avtomobilske tovarne ustavile … Zato smo tudi na našem programu vztrajali z obveščanjem o dogajanju v branži in z novimi dognanji pri načrtovanju mobilnosti. Preprosto si nihče izmed deležnikov v avtomobilskem krogu ni smel privoščiti, da bi se kolesa ustavila.

Naučili smo se tudi, kakšno olajšanje so prazne ceste in kako je tovorni promet, ki drži mobilno Slovenijo skoraj v šahu, škodljiv za okolje in nevaren za preostale udeležence v prometu. Srečni meseci med prvo zaporo države, ko na cestah ni bilo tovornih vozil, so narisali podobo naših prometnic, ki si jo želimo videti in uporabljati tudi v prihodnje. Med jesensko-zimsko zaporo, ko gospodarstva nismo ustavljali, je podoba – žal – ravno nasprotna; zdi se nekoliko cinično, da smo vse napore ob izgradnji in vzdrževanju avtocestnega križa državljani Slovenije storili izključno v dobrobit vzhodnoevropskih kamionarjev.

In za konec; večkrat v zgodovini avtomobilizma smo mediji za različne intervencije v prometni sektor uporabljali izraz »injekcija!« Največkrat so bile te finančne, ko se je katera izmed tovarn spotaknila ob svojo lastno, praviloma zgrešeno vizijo …

A nikoli si nismo mislili, da bo tako mogočna panoga, kot je avtomobilska industrija, odvisna od injekcije s cepivom …