Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z novim šolskim letom se prične tudi sezona vpisovanja v obšolske in zunajšolske dejavnosti. Iz leta v leto je vse več takih, ki so povsem samoplačniške, vse več jih je popolnoma nedosegljivih že za družine srednjega razreda, kaj šele za otroke, ki živijo v najhujši socialni bedi.
“Simon se že od devetega leta bojuje s hudo depresijo. Bil je priča nenadnim izbruhom moje bolezni, moji nemoči in popolnoma spremenjenemu družinskemu življenju. Za že tako preobčutljivega fantka je bila to prevelika sprememba. Potem so se – tudi zaradi njegove zaskrbljenosti in otožnosti – nad njim začeli izživljati sošolci: domov je prihajal pretepen, pogrizen, z modricami, v katastrofalnem stanju. Nič nam ni hotel povedati, ne vemo, kaj se je dogajalo, priča smo bili le histeričnim izbruhom joka in obupa. Pozneje se je stiska izražala še v uničevanju stvari, samopoškodbah. Ni več videl izhoda. In ko tako majhen otrok pride in pove, da ne vidi več ničesar lepega, da ne vidi več smisla nadaljevanja življenja in da ga želi končati, se ti duša razpara. To je nekaj najhujšega v življenju,” pripoveduje mama zdaj že najstnika Simona.
Od tedaj dobiva strokovno psihiatrično pomoč, vseskozi jemlje zdravila, tolažbo in beg pred vsem hudim pa je našel tudi v glasbeni šoli. “Ugotovili smo, da mu učenje glasbila zelo pomaga tudi pri obvladovanju depresije. Med sošolci v osnovni šoli še nikoli ni imel prijatelja, od tam prihaja žalosten, nesprejet, prizadet, črnogled. V glasbeni šoli pa ima številne prijatelje. Sodeluje v orkestru, tam se odlično počuti – spodbujajo ga! Ko pride iz glasbene šole, je drug otrok. Vesel, je razigran, skače, si poje, je nasmejan – presrečen. Zato si srčno želimo, da bi to šolanje nadaljeval, da bi mu še naprej pomagalo na poti iz depresije. Glasba mu namreč pomeni vse. Tudi sam pove, da je obiskovanje te šole zanj neizmerna sreča, užitek, veselje in da ima tako prijatelje, ki jih sicer sploh ne bi imel. Glasbena šola zanj pomeni življenje!” iskreno pove mama.
A čeprav ima glasbena šola zanj res velik, terapevtski pomen, družina plačila šolanja ne bi zmogla sama. Število prošenj za brezplačno šolanje na tej glasbeni šoli je namreč tako veliko, da kljub vsemu razumevanju take pomoči v šoli ne more dobiti. Ob mamini bolezni, brezposelnosti, večmesečnem čakanju na odločitev invalidske komisije, med katerim ne prejema prav nikakršnega dohodka, nujnem doplačilu za zdravila in nizki očetovi plači je bil prispevek, ki ga Simon prejema od svojega, zanj anonimnega botra, res v veliko pomoč.
Ne le otroci, kot je Simon, prav vsi otroci, ki zaradi neenakosti med vrstniki, slabih življenjskih razmer in socialnih stisk vsak dan čutijo neuspeh in odrinjenost, bi morali imeti zagotovljen dostop do dejavnosti, ki jih veselijo ter jim dajejo spodbudo in moč, da laže prebrodijo tudi manj prijetne plati odraščanja, je trdno prepričana mag. Jelena Vidmar, profesorica pedagogike in psihologije, ki se vso svojo poklicno pot ukvarja z inkluzijo in socialno pravičnostjo. “To je izjemnega pomena za njihov razvoj, razvoj možganov in sposobnost učenja. Učenci, ki take možnosti nimajo, imajo praviloma slabši učni uspeh, slabše učne in poklicne ambicije in so vsestransko deprivilegirani. Na drugi strani pa jim možnost delovanja lahko olajša življenje, tako da pozabijo na težave, ki jih sicer težijo, da lahko izživijo svoje sposobnosti, nadarjenosti. Da imajo srečnejše otroštvo, to pa je velik kapital za prihodnost!”
“To je neprecenljiva vrednost, še posebno zdaj, ko je v šolskem sistemu vse manj umetniških vsebin. Tudi šport je za vsestranski razvoj zelo pomemben in otrok brez njega ne bi imel tako uravnoteženega razvoja. Tega šola ne more zagotoviti. Zato zelo podpiram pomoč, ki jo posamezniki namenjajo za to. Ne le zato, ker brez take pomoči posamezni otroci izgubljajo priložnosti, ampak tudi zato, ker izgublja tudi družba kot celota – izgublja možnost, da bi ji tak otrok pozneje veliko dal.
Poleg tega nesrečen otrok, ki ima duševne težave zaradi različnih kriz v otroštvu, državo veliko stane. Če že družba in država tega ne vidita, ne razumeta ali pa se delata neumni, je dobro, da vsaj posamezniki priskočijo na pomoč,” konča mag. Jelena Vidmar.
Seveda bi država, ki je sposobna dojeti in preprečevati kratkoročne in dolgoročne posledice take socialne nepravičnosti, za svojo generacijo prihodnosti morala poskrbeti sama, a ji v realnosti neprecenljivo pomoč zagotavljajo donacije, tudi take, h kakršnim pozivamo v naših oddajah. Zato jih bomo tudi to jesen posvetili opozarjanju na pomen pomoči in podpore otrokom iz socialno najšibkejših okolij.
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
Teh osem bank že nekaj časa svojim komitentom ne obračunava provizije pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in za druge humanitarne programe ZPM Ljubljana Moste-Polje, če je pri nakazilu navedena koda namena »CHAR«:
Nova Ljubljanska banka,
Addiko (prej Hypo Alpe Adria),
Abanka,
Banka Koper,
SKB,
Unicredit banka,
Delavska hranilnica,
Sberbank.
Donirate lahko tudi prek sistema PAYPAL z vpisom elektronskega naslova info@boter.si in želenega zneska donacije. V naslednjem koraku pripišite komentar “za razvoj talentov”. Če komentarja ne boste pripisali, bo denar namenjen splošnemu skladu Botrstva. Hvala!
Prav vsi nakazani zneski bodo brez slehernega odbitka porabljeni za razvoj nadarjenosti otrok iz projekta Botrstvo.
539 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Z novim šolskim letom se prične tudi sezona vpisovanja v obšolske in zunajšolske dejavnosti. Iz leta v leto je vse več takih, ki so povsem samoplačniške, vse več jih je popolnoma nedosegljivih že za družine srednjega razreda, kaj šele za otroke, ki živijo v najhujši socialni bedi.
“Simon se že od devetega leta bojuje s hudo depresijo. Bil je priča nenadnim izbruhom moje bolezni, moji nemoči in popolnoma spremenjenemu družinskemu življenju. Za že tako preobčutljivega fantka je bila to prevelika sprememba. Potem so se – tudi zaradi njegove zaskrbljenosti in otožnosti – nad njim začeli izživljati sošolci: domov je prihajal pretepen, pogrizen, z modricami, v katastrofalnem stanju. Nič nam ni hotel povedati, ne vemo, kaj se je dogajalo, priča smo bili le histeričnim izbruhom joka in obupa. Pozneje se je stiska izražala še v uničevanju stvari, samopoškodbah. Ni več videl izhoda. In ko tako majhen otrok pride in pove, da ne vidi več ničesar lepega, da ne vidi več smisla nadaljevanja življenja in da ga želi končati, se ti duša razpara. To je nekaj najhujšega v življenju,” pripoveduje mama zdaj že najstnika Simona.
Od tedaj dobiva strokovno psihiatrično pomoč, vseskozi jemlje zdravila, tolažbo in beg pred vsem hudim pa je našel tudi v glasbeni šoli. “Ugotovili smo, da mu učenje glasbila zelo pomaga tudi pri obvladovanju depresije. Med sošolci v osnovni šoli še nikoli ni imel prijatelja, od tam prihaja žalosten, nesprejet, prizadet, črnogled. V glasbeni šoli pa ima številne prijatelje. Sodeluje v orkestru, tam se odlično počuti – spodbujajo ga! Ko pride iz glasbene šole, je drug otrok. Vesel, je razigran, skače, si poje, je nasmejan – presrečen. Zato si srčno želimo, da bi to šolanje nadaljeval, da bi mu še naprej pomagalo na poti iz depresije. Glasba mu namreč pomeni vse. Tudi sam pove, da je obiskovanje te šole zanj neizmerna sreča, užitek, veselje in da ima tako prijatelje, ki jih sicer sploh ne bi imel. Glasbena šola zanj pomeni življenje!” iskreno pove mama.
A čeprav ima glasbena šola zanj res velik, terapevtski pomen, družina plačila šolanja ne bi zmogla sama. Število prošenj za brezplačno šolanje na tej glasbeni šoli je namreč tako veliko, da kljub vsemu razumevanju take pomoči v šoli ne more dobiti. Ob mamini bolezni, brezposelnosti, večmesečnem čakanju na odločitev invalidske komisije, med katerim ne prejema prav nikakršnega dohodka, nujnem doplačilu za zdravila in nizki očetovi plači je bil prispevek, ki ga Simon prejema od svojega, zanj anonimnega botra, res v veliko pomoč.
Ne le otroci, kot je Simon, prav vsi otroci, ki zaradi neenakosti med vrstniki, slabih življenjskih razmer in socialnih stisk vsak dan čutijo neuspeh in odrinjenost, bi morali imeti zagotovljen dostop do dejavnosti, ki jih veselijo ter jim dajejo spodbudo in moč, da laže prebrodijo tudi manj prijetne plati odraščanja, je trdno prepričana mag. Jelena Vidmar, profesorica pedagogike in psihologije, ki se vso svojo poklicno pot ukvarja z inkluzijo in socialno pravičnostjo. “To je izjemnega pomena za njihov razvoj, razvoj možganov in sposobnost učenja. Učenci, ki take možnosti nimajo, imajo praviloma slabši učni uspeh, slabše učne in poklicne ambicije in so vsestransko deprivilegirani. Na drugi strani pa jim možnost delovanja lahko olajša življenje, tako da pozabijo na težave, ki jih sicer težijo, da lahko izživijo svoje sposobnosti, nadarjenosti. Da imajo srečnejše otroštvo, to pa je velik kapital za prihodnost!”
“To je neprecenljiva vrednost, še posebno zdaj, ko je v šolskem sistemu vse manj umetniških vsebin. Tudi šport je za vsestranski razvoj zelo pomemben in otrok brez njega ne bi imel tako uravnoteženega razvoja. Tega šola ne more zagotoviti. Zato zelo podpiram pomoč, ki jo posamezniki namenjajo za to. Ne le zato, ker brez take pomoči posamezni otroci izgubljajo priložnosti, ampak tudi zato, ker izgublja tudi družba kot celota – izgublja možnost, da bi ji tak otrok pozneje veliko dal.
Poleg tega nesrečen otrok, ki ima duševne težave zaradi različnih kriz v otroštvu, državo veliko stane. Če že družba in država tega ne vidita, ne razumeta ali pa se delata neumni, je dobro, da vsaj posamezniki priskočijo na pomoč,” konča mag. Jelena Vidmar.
Seveda bi država, ki je sposobna dojeti in preprečevati kratkoročne in dolgoročne posledice take socialne nepravičnosti, za svojo generacijo prihodnosti morala poskrbeti sama, a ji v realnosti neprecenljivo pomoč zagotavljajo donacije, tudi take, h kakršnim pozivamo v naših oddajah. Zato jih bomo tudi to jesen posvetili opozarjanju na pomen pomoči in podpore otrokom iz socialno najšibkejših okolij.
Pošljite SMS sporočilo z geslom BOTER5 (brez presledka) na 1919! Podarjenih 5 evrov bo v celoti, torej brez odbitkov, namenjenih za plačilo obšolskih dejavnosti.
Ali izpolnite položnico:
Teh osem bank že nekaj časa svojim komitentom ne obračunava provizije pri donacijah za projekt Botrstvo v Sloveniji in za druge humanitarne programe ZPM Ljubljana Moste-Polje, če je pri nakazilu navedena koda namena »CHAR«:
Nova Ljubljanska banka,
Addiko (prej Hypo Alpe Adria),
Abanka,
Banka Koper,
SKB,
Unicredit banka,
Delavska hranilnica,
Sberbank.
Donirate lahko tudi prek sistema PAYPAL z vpisom elektronskega naslova info@boter.si in želenega zneska donacije. V naslednjem koraku pripišite komentar “za razvoj talentov”. Če komentarja ne boste pripisali, bo denar namenjen splošnemu skladu Botrstva. Hvala!
Prav vsi nakazani zneski bodo brez slehernega odbitka porabljeni za razvoj nadarjenosti otrok iz projekta Botrstvo.
Maturanti 4. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani že od drugega letnika šolanja skupaj botrujejo dvema otrokoma, ki živita v materialnem pomanjkanju: fantku iz projekta Botrstvo in dečku iz Zambije.
Štirinajstletna Zara zaradi zelo redke mišične bolezni ne more govoriti, se s težavo giblje in potrebuje nenehno prisotnost nekoga, ki ji pomaga pri vsakodnevnem življenju in rešuje življenje, ko se zdravstveno stanje na hitro poslabša. Njeno dihanje ponoči vzdržuje aparat, hranjenje poteka le po cevkah, vsake štiri ure mora dobiti zdravila, in ker vsaka okužba lahko njeno zdravje zelo ogrozi, je skoraj ves njen svet le domača hiša. Od rojstva zanjo skrbi predvsem mama, ki pa je vsej ljubezni in predanosti navkljub močno izčrpana …
Vstop v Botrstvo je pri Blažu sovpadal s časom, ko sta se z mamo po mesecih, preživetih v materinskem domu, lahko preselila v nekaj manj kot 22 m2 veliko nujno bivalno enoto. “Botri sem napisal, da se seliva in ni tudi narisal najino novo domovanje. Vprašala me je, če nama lahko kako pomaga in nama najprej poslala televizor, nato pa že raztegljiv kavč. Zelo sem ga bil vesel, saj sva dotlej spala na napihljivi blazini, zdaj pa na tem res udobnem kavču.”
Med zgodbami lanske pomladi se je mnogih dotaknila zgodba srednješolke Tjaše. Njeno odraščanje je močno zaznamovala najprej huda mamina bolezen, nato še očetova, pa tudi popolno nerazumevanje za njene stiske tako v šoli kot med vrstniki … Kako je danes?
Tudi med prebivalci najrazvitejših držav se vrzel med blaginjo ljudi iz višjih in najnižjih slojev veča že zadnja tri desetletja. A če je je bilo nekoč to razslojevanje najočitnejše med starejšim prebivalstvom, se zdaj seli med mlajše. To je generacija, ki se vse bolj sooča z naraščajočo revščino. Zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredotočila prav na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD iN EU. Preučevala je dohodkovno neenakost, dosežke na področju izobraževanja, samooceno zdravja in pa zadovoljstvo z življenjem. Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, bi nas nekateri podatki morali skrbeti, opozarja Vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro. Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
Vedenjske ali čustvene motnje otrok in mladostnikov še zmeraj sodijo med motnje, ki so manj prepoznane in v javnosti neredko slabo sprejete. Na videz povsem običajni otroci so s svojimi nenavadnim vedenjem, nepričakovanimi izbruhi in reakcijami za tiste, ki na to niso pripravljeni in ki jih ne razumejo, zelo moteči. Prav danes se začenja letošnja akcija Čisto veselje, katere ves izkupiček bo znova namenjen letovanjem teh otrok. Odpadno električno in elektronsko opremo, papir, barvne kovine in jekleni odpad vse do prihodnje nedelje, 10. aprila, sprejemajo na 50 lokacijah po vsej Sloveniji, več informacij najdete na spletni strani www.cistoveselje.si ali na Facebook strani akcije. Zato so otroci s takimi težavami pogosto slabo sprejeti med vrstniki, nemalokrat pa tudi med pedagoškimi delavci, če ti niso vešči nekoliko drugačnega komuniciranja z njimi. Zato so ti otroci nezaželeni ali vsaj zelo moteči tudi v obšolskih in zunajšolskih dejavnostih, tudi letovanjih. Mnogi organizatorji, ki sicer organizirajo letovanja tudi invalidnih otrok ali drugih otrok s posebnimi potrebami, takih z izstopajočimi vedenjskimi in čustvenimi težavami ne morejo in ne želijo sprejemati, saj zahtevajo drugačno pozornost in pogosto tudi kadrovske okrepitve.
V torek je na Kongresnem trgu v Ljubljani na javni prireditvi svoj svečani in bučni epilog doživela ne le neverjetna zimska športa sezona tekmovalcev, z izstopajočim Petrom Prevcem, pač pa tudi akcija Vala 202 in projekta Botrstvo, v kateri smo uspeli zagotoviti enoletno botrstvo za kar 250 otrok.
Kot je bila sezona šampionska za skakalca z najboljšo sezono v zgodovini smučarskih skokov, Petra Prevca, je bila tudi dražba smuči, ki jih je podaril projektu Botrstvo in ki je potekala v petek zjutraj v živo v programu Vala 202, res šampionska: podrla je ne le vse rekorde dosedanjih humanitarnih dražb na Valu 202, ampak bržkone kar v zgodovini tovrstnih dražb pri nas.
“Sploh vam ne morem povedati, kakšno olajšanje je to za vse, zanjo in za nas. Kako je težko, ko ti otrok dosega uspehe, ti pa mu ne moreš pomagati, da bi lahko treniral kot drugi. Zato so ta sredstva za nas zlata vredna,” je o sredstvih, ki jih je za pomoč pri razvoju svojega izjemnega športnega talenta dobila njegova hči Mateja, povedal njen oče. Zbranih 23.500 evrov, razdeljenih med šest mladih športnikov, so na lanski dražbi rumene majice zmagovalca kolesarske dirke po Franciji, Chrisa Frooma, prispevala kar tri podjetja. In ena od njih, Mateja, odličnjakinja tudi v srednji šoli, je od nekdaj več kot navdušena judoistka.
Družina sedmošolke Monike in nekaj let starejše Julije že polnih 8 mesecev živi brez elektrike. Prizadevna šolarka zato vsak dan po pouku čim prej odide domov, da še ujame čim več dnevne svetlobe. Čeprav v mrzli hiši brez elektrike z njimi živi še ostarela in zelo bolna babica, čeprav za njihovo stisko že nekaj mesecev vedo na Monikini osnovni šoli in na lokalnem centru za socialno delo, pomoči niso dobili. S hrano in drvmi, s katerimi nekaj tednov lahko ogrevajo eno sobo, jim je pomagalo le humanitarno društvo.
“Vse pogosteje se pri svojem terapevtskem delu srečujem s starši, predvsem mladimi mamicami, ki obupujejo, ki ne zmorejo več, ki ne verjamejo več, da je iz stiske še mogoče najti izhod. Skoraj vsak teden se srečujem z glasnimi razmišljanji, namigovanji, skoraj grožnjami, da bi bilo najbolje vse to končati, a tako, da bi “s seboj” vzeli še otroke. Da bi odšla celotna družina,” pove psihoterapevtka Branka Strniša, ki vrsto let svetuje družinam v socialni in finančni stiski in je pomagala tudi številnim staršem otrok iz projekta Botrstvo.
Spomladi smo predstavili zgodbo Nejca in Boštjana, ki živita v zelo skromnih razmerah. Že leta si namreč družina preureja staro gospodarsko poslopje, nekaj let so v njej živeli tudi brez elektrike in vode, ko je manjkala le še ureditev podstrešja, v kateri naj bi fanta končno dobila prostor zase, pa je oče hudo zbolel in napovedi niso bile prav obetavne. Mnoge, ki so zgodbo prebrali na spletu, je ganil pogled na plastično ponjavo v dnevni sobi, razpeto čez luknjo v stropu, kamor bi morale voditi stopnice do otroških sob. Finančna pomoč poslušalcev je marsikaj premaknila …
Vse bolj jasno je, da imeti zaposlitev in dobivati plačo že dolgo ne pomeni več, da lahko družina tudi dostojno preživi, sploh, če se smrti v družini kar vrstijo. Ko so se Urška, Gregor in njuna mama po letih psihičnega nasilja odselili od očeta, so živeli skupaj z babico, dedkom in stricem. V nekaj letih so ostali sami, nekaj več kot minimalna plača, od katere mama še vedno plačuje tudi stroške zadnjega pogreba, pa ne zadošča niti, da bi več kot stoletje staro in od časa močno načeto hišo vsaj dostojno ogreli.
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Delež avtoritarnih stališč v Sloveniji močno narašča, hkrati pa je po podatkih od leta 2009 do 2013 Slovenija rekorderka v rasti revščine. Vse več ljudi se že rodi v revščino in vse več se jih iz nje nikoli ne izkoplje. Zakaj je revščina stvar odločitve politikov? Kakšna je povezava med avtoritarnimi stališči in revščino? Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo v Ljubljani jih primerja z avtoritarnimi stališči v začetku 90-ih na področju takratne Jugoslavije.
Mama je iz njunih življenj odšla nenapovedano, si ustvarila novo življenje in stika z otrokoma skorajda nima več, oče, ki je zaradi kronične bolezni pogosto hospitaliziran, pa ni imel dovolj sredstev niti za plačevanje najnujnejših življenjskih stroškov. Tako mamin odhod kot negotova prihodnost sta na oba otroka močno vplivala, tudi z bistveno slabšim šolskim uspehom in Vesnino izgubo dveh let šolanja. Čeprav je Jan velik nogometni talent, je treninge pogosto izpuščal, ker je bil oče v bolnišnici ali ker ni imel niti za bencin, da bi ga odpeljal na treninge, smo v njuni zgodbi povedali lani …Zdaj se je njihovo življenje precej spremenilo.
Mama je iz njunih življenj odšla nenapovedano, si ustvarila novo življenje in stika z otrokoma skorajda nima več, oče, ki je zaradi kronične bolezni pogosto hospitaliziran, pa ni imel dovolj sredstev niti za plačevanje najnujnejših življenjskih stroškov. Tako mamin odhod kot negotova prihodnost sta na oba otroka močno vplivala, tudi z bistveno slabšim šolskim uspehom in Vesnino izgubo dveh let šolanja. Čeprav je Jan velik nogometni talent, je treninge pogosto izpuščal, ker je bil oče v bolnišnici ali ker ni imel niti za bencin, da bi ga odpeljal na treninge, smo v njuni zgodbi povedali lani …Zdaj se je njihovo življenje precej spremenilo.
V pravkar končanem letu je projekt Botrstvo napolnil polnih 5 let delovanja, botri v tem trenutku pomagajo okoli 4700 otrokom, zanje je na različne načine zbranih okoli 6 milijonov evrov in kmalu bo 4 leta, kar projekt z vsakotedenskimi oddajami podpiramo tudi na Valu 202. Nekaj najbolj pretreslijivih izpovedi, a tudi na to, kako prav vaša pomoč lahko resnično spreminja življenja otrok in njihovih družin!
Neveljaven email naslov