Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Temna energija - dr. Sean Carroll

30.05.2013


Je največja skrivnost v vesolju ter največja zadrega in glavobol današnjih fizikov. Je najmočnejša sila v vesolju, ki bo določila tudi njegov konec, vendar nihče ne ve, kaj je. Verjetno si marsikdo misli, da je dandanes, v svetu močno napredne tehnologije in znanosti, večji del narave že zdavnaj pojasnjen in odkritih že večina naravnih zakonov.

Ampak resnična slika je daleč od tega in znanstveniki zdaj dobesedno ne vedo, kaj predstavlja večino, ali natančneje, 70 odstotkov našega vesolja.

Vse, kar vedo o tem delu našega kozmosa, je to, da je nekakšna sila, ki vesolje vleče narazen. Temna energija je torej nadvse primerno ime za to skrivnostno entiteto. Vse se je začelo, ko sta se mednarodni skupini raziskovalcev pred približno trinajstimi leti lotili bolj ali manj rutinske raziskave.

Znanstveniki so namreč skušali narediti zelo natančno meritev ene temeljnih fizikalno-astronomskih konstant, njihova nepompozna študija pa je na koncu postavila na glavo celotno moderno kozmologijo in fizikom zastavila hudo zapleteno vprašanje. Astronomi Adam Riess, Brian Schmidt in Saul Perlmutter, ki so leta 2011 za to svoje delo prejeli Nobelovo nagrado, so namreč želeli določiti, s kakšno hitrostjo se naše vesolje širi, pri tem pa so merili svetlobo posebne vrste zvezd, znane kot supernova.

“The good news is that we know what 5 % of the universe is made of!” Interview with @seanmcarroll 202.tw/170tYtd #FX

— Matej Praprotnik (@praprotnix) May 28, 2013

Ko so preučili rezultate meritev, so pretreseni ugotovili, da se, v nasprotju z dotedanjim prepričanjem, vesolje širi pospešeno. To pa je pomenilo, da mora v vesolju obstajati neka neznana odbojna elementarna sila, ki je prej še nihče ni opazil. Nadaljnji izračuni vsote vse mase in energije v vesolju so pokazali, da je ta energija kar 70 odstotkov vsega kozmosa. Naše vesolje torej obvladuje skrivnostna temna sila in znanstveniki že več kot deset let na vse pretege razglabljajo, kaj bi le-ta lahko bila, a do zdaj jim še ni uspelo najti nobene res prepričljive razlage. Najprej so pomislili na to, da sam prazen prostor med zvezdami oziroma vakuum ustvarja to silo.

Čeprav se to sliši zelo nenavadno, pa teorija kvantne mehanike pravi, da v vakuumu iz nič nastajajo in izginjajo osnovni delci materije, zato pa vakuum v resnici ni popolnoma prazen, ampak ima določeno energijo. Ampak ko so fiziki izračunali energijo vakuuma in jo primerjali z močjo temne energije, so ugotovili, da njihovi teoretični izračuni vakuumu pripisujejo daleč previsoko energijo, kar 120 velikostnih redov preveliko. Za to neujemanje pravijo, da je najslabša teoretična napoved v zgodovini fizike, in so mu nadeli vzdevek vakuumska katastrofa.

Druga mogoča razlaga temne energije pa pravi, da v vesolju obstaja še eno, peto temeljno energijsko polje, podobno kot denimo elektromagnetno. Tudi s to razlago imajo fiziki celo kopico težav in je nikakor ne morejo uskladiti z eksperimentalnimi meritvami temne energije. Za marsikoga je temna energija zato največji izziv moderne fizike, za katerega kaže, da se spretno izmika vsakemu poskusu razlage. Raziskovalci zato dostikrat posežejo tudi po eksotičnih razlagah, ki se včasih zdijo kot obupni poskusi izhoda iz labirinta.

Tako so med drugim ugotavljali, da je temna energija posledica orjaških magnetnih polj, ki vladajo nad vesoljem, ali pa da gravitacija na velikih razdaljah deluje odbojno. Nekateri celo menijo, da je mogoče naš del vesolja v gigantski praznini sicer bolj poseljenega kozmosa, to pa je povsem v nasprotju s sedanjimi prepričanji v fiziki. Od narave temne energije je odvisna tudi usoda našega vesolja. Če bo njena moč v prihodnosti ostala enaka, se bo čez milijone let vesolje tako razširilo, da bo naša galaksija ostala v tako rekoč neskončni praznini, povsem izolirana od preostanka vesolja. Če bo moč temne energije narastla, pa vesolje čaka konec v tako imenovanem »velikem trganju«, ko bo ta energija narazen raztrgala vse, od galaksij, zvezd, planetov in celo samih atomov.

Mogoče pa se bo njena moč začela zmanjševati in se bo vesolje začelo sesedati vase. A ker temne energije ne poznamo dovolj dobro, fiziki preprosto ne vedo, kateri izmed teh scenarijev je pravilen. Ena izmed težav pri temni energiji je ta, da je znanstveniki ne morejo neposredno meriti oziroma detektirati, ampak lahko samo opazujejo njene učinke v vesolju. Zato so oči astronomov napeto obrnjene v nebo in v prihodnosti se bo začelo nekaj obsežnih raziskav, s katerimi bodo znanstveniki poskušali prodreti globlje v skrivnosti temne energije. Zdaj pa smo tam, ko nas temna energija še uči ponižnosti v našem neznanju in nepoznavanju še vedno skrivnostnega vesolja.

————–

INTERVJU: Dr. Sean Carroll, Kalifornijski inštitut za tehnologijo (Caltech). Intervju so pomagali prevajati poslušalci oddaje Frekvenca X. Oglejte si tudi potek prevajanja in transkript pogovora v angleščini.

Sliši se skoraj neverjetno, da za 70 odstotkov našega vesolja ne vemo, kaj je. Ali to za fizike ne pomeni vsaj majhne zadrege?

Veste, menim, da ne bi smelo biti zadrege. Kar malo smo razvajeni od znanstvenega napredka. Dobra novica je, da za 5 odstotkov vesolja vemo, iz česa je sestavljeno. Kar dobro ga razumemo in če za hip pomislite, s tem govorimo o vsem vesolju. Pred 100 leti nismo ničesar vedeli o širjenju vesolja, o temni snovi, temni energiji in podobnem. Mislim, da imamo kar nekaj razlogov, da smo ponosni na svoj napredek.

Koliko smo prepričani, da temna energija res obstaja? Je res izključeno, da bi bilo to samo iluzija zaradi kakšne napake pri astronomskih meritvah?

Dve možnosti sta za to, da temna energija ne obstaja. Prva je ta, da gre za napako pri opazovanju, in ta je bolj ali manj izključena. Imamo namreč več kot le en dokaz o obstoju temne energije. Tu je opazovanje supernov, razporejenosti galaksij in sevanja ozadja iz velikega poka. Vse daje popolnoma enak rezultat. Nismo pa čisto prepričani, da vse to najbolje razloži temna energija. Za te podatke bi bila možna tudi drugačna razlaga, na primer spremenjeno delovanje gravitacije na kozmoloških razdaljah. Ta hip je temna energija brez dvoma najboljša kandidatka za razlago, raziskujemo pa tudi druge možnosti.

Zakaj je izvor temne energije tako težko pojasniti? Človek bi si predstavljal, da bodo fiziki v teh desetih letih že zdavnaj našli razlago za ta pojav. Kako blizu odgovora smo danes?

Treba je poudariti, da že imamo zelo dobro razlago oziroma teorijo o tem, kaj bi lahko bila temna energija. Imenuje se kozmološka konstanta oziroma energija vakuuma. Vpeljal jo je že Einstein leta 1917. Težava z energijo vakuuma oziroma kozmološko konstanto ni to, da smo presenečeni, ker obstaja. Presenečeni smo, ker je tako šibka. Energija vakuuma je energija praznega prostora in ko se fiziki usedejo, da bi teoretično ocenili, koliko energije bi moralo obstajati v praznem prostoru, dobijo velikansko številko. Skrivnost je, zakaj je v naravi številka tako majhna. A dokler je tako majhna, se popolnoma ujema s podatki. Smo pa zelo pazljivi, da tega ne razumemo kot dokončno. Samo to, da imamo teorijo, ki deluje, še ne pomeni nujno, da je prava. Zato preučujemo vse možnosti, na katere lahko pomislimo.

Kaj pa vi osebno mislite, da je temna energija?

Menim, da se bo na koncu energija vakuuma izkazala za pravo razlago. Gre za to, da če vzamemo majhno točko v vesolju in jo popolnoma izpraznimo, tako da v njej ni več nobene materije, nobenega sevanja, nobene temne snovi ali česar koli drugega, dobimo popolnoma prazno območje. Pri tem se postavlja vprašanje: koliko energije je v tem delčku vesolja? Človek bi pomislil, da je odgovor nič − ker na tem območju ni ničesar, je preprosto prazen. A po Einsteinovi relativnostni teoriji, ki določa delovanje gravitacije v vesolju, obstaja število oziroma naravna konstanta vesolja, ki pove, koliko energije ima prazen prostor. Vse kaže, da nam je to število uspelo izmeriti. To vemo iz enega samega razloga: deluje namreč na prostor – čas. Vpliva na raztezanje vesolja in njegovo pospeševanje, kot smo odkrili s teleskopi.

Si upate napovedati, kdaj bodo znanstveniki končno pojasnili to skrivnostno silo?

V tem trenutku skušamo ločiti med različnimi možnimi teorijami. Ne gre torej za to, da jih ne bi imeli. Veliko jih je. Raziskujemo, katera bi bila lahko prava. Če je misel o energiji vakuuma prava, lahko z njo zelo specifično predvidevamo, kako se je vesolje razvijalo v času. Če pa gre za nekaj drugega, nekaj, kar ni absolutno konstantno, če gre za obliko energije, ki se s širjenjem vesolja počasi spreminja, bo opazovanje naših teleskopov rahlo drugačno. Zato poskušamo razviti čim natančnejše teleskope in zbrati toliko podatkov, kolikor se le da, da bi laže ugotovili, katera izmed možnih rešitev na mizi je prava.

Ali mislite, da bi lahko dokončna pojasnitev temne energije pomenila tudi kakšno tehnološko uporabo, na primer vesoljski pogon na temno energijo?

Žal mi je, da moram to reči, a mislim, da temna energija nima koristi za nobeno vrsto tehnologije. Temna energija je najmanjša možna količina energije, kar jih prostor lahko ima. Če hočemo zgraditi vesoljsko plovilo in prepotovati vesolje, bomo v ladji potrebovali večjo količino energije kot zunaj nje. In nekaj mora tu delovati kot pogon. To pa temna energija ne bi mogla biti. Mislim, da je povezava veliko bolj posredna. Bolj bomo razumeli temeljno fiziko in zakone narave, več pametnih zamisli bomo lahko imeli glede tega, kako pridobljeno znanje uporabiti pri tehnologiji.


Frekvenca X

683 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Temna energija - dr. Sean Carroll

30.05.2013


Je največja skrivnost v vesolju ter največja zadrega in glavobol današnjih fizikov. Je najmočnejša sila v vesolju, ki bo določila tudi njegov konec, vendar nihče ne ve, kaj je. Verjetno si marsikdo misli, da je dandanes, v svetu močno napredne tehnologije in znanosti, večji del narave že zdavnaj pojasnjen in odkritih že večina naravnih zakonov.

Ampak resnična slika je daleč od tega in znanstveniki zdaj dobesedno ne vedo, kaj predstavlja večino, ali natančneje, 70 odstotkov našega vesolja.

Vse, kar vedo o tem delu našega kozmosa, je to, da je nekakšna sila, ki vesolje vleče narazen. Temna energija je torej nadvse primerno ime za to skrivnostno entiteto. Vse se je začelo, ko sta se mednarodni skupini raziskovalcev pred približno trinajstimi leti lotili bolj ali manj rutinske raziskave.

Znanstveniki so namreč skušali narediti zelo natančno meritev ene temeljnih fizikalno-astronomskih konstant, njihova nepompozna študija pa je na koncu postavila na glavo celotno moderno kozmologijo in fizikom zastavila hudo zapleteno vprašanje. Astronomi Adam Riess, Brian Schmidt in Saul Perlmutter, ki so leta 2011 za to svoje delo prejeli Nobelovo nagrado, so namreč želeli določiti, s kakšno hitrostjo se naše vesolje širi, pri tem pa so merili svetlobo posebne vrste zvezd, znane kot supernova.

“The good news is that we know what 5 % of the universe is made of!” Interview with @seanmcarroll 202.tw/170tYtd #FX

— Matej Praprotnik (@praprotnix) May 28, 2013

Ko so preučili rezultate meritev, so pretreseni ugotovili, da se, v nasprotju z dotedanjim prepričanjem, vesolje širi pospešeno. To pa je pomenilo, da mora v vesolju obstajati neka neznana odbojna elementarna sila, ki je prej še nihče ni opazil. Nadaljnji izračuni vsote vse mase in energije v vesolju so pokazali, da je ta energija kar 70 odstotkov vsega kozmosa. Naše vesolje torej obvladuje skrivnostna temna sila in znanstveniki že več kot deset let na vse pretege razglabljajo, kaj bi le-ta lahko bila, a do zdaj jim še ni uspelo najti nobene res prepričljive razlage. Najprej so pomislili na to, da sam prazen prostor med zvezdami oziroma vakuum ustvarja to silo.

Čeprav se to sliši zelo nenavadno, pa teorija kvantne mehanike pravi, da v vakuumu iz nič nastajajo in izginjajo osnovni delci materije, zato pa vakuum v resnici ni popolnoma prazen, ampak ima določeno energijo. Ampak ko so fiziki izračunali energijo vakuuma in jo primerjali z močjo temne energije, so ugotovili, da njihovi teoretični izračuni vakuumu pripisujejo daleč previsoko energijo, kar 120 velikostnih redov preveliko. Za to neujemanje pravijo, da je najslabša teoretična napoved v zgodovini fizike, in so mu nadeli vzdevek vakuumska katastrofa.

Druga mogoča razlaga temne energije pa pravi, da v vesolju obstaja še eno, peto temeljno energijsko polje, podobno kot denimo elektromagnetno. Tudi s to razlago imajo fiziki celo kopico težav in je nikakor ne morejo uskladiti z eksperimentalnimi meritvami temne energije. Za marsikoga je temna energija zato največji izziv moderne fizike, za katerega kaže, da se spretno izmika vsakemu poskusu razlage. Raziskovalci zato dostikrat posežejo tudi po eksotičnih razlagah, ki se včasih zdijo kot obupni poskusi izhoda iz labirinta.

Tako so med drugim ugotavljali, da je temna energija posledica orjaških magnetnih polj, ki vladajo nad vesoljem, ali pa da gravitacija na velikih razdaljah deluje odbojno. Nekateri celo menijo, da je mogoče naš del vesolja v gigantski praznini sicer bolj poseljenega kozmosa, to pa je povsem v nasprotju s sedanjimi prepričanji v fiziki. Od narave temne energije je odvisna tudi usoda našega vesolja. Če bo njena moč v prihodnosti ostala enaka, se bo čez milijone let vesolje tako razširilo, da bo naša galaksija ostala v tako rekoč neskončni praznini, povsem izolirana od preostanka vesolja. Če bo moč temne energije narastla, pa vesolje čaka konec v tako imenovanem »velikem trganju«, ko bo ta energija narazen raztrgala vse, od galaksij, zvezd, planetov in celo samih atomov.

Mogoče pa se bo njena moč začela zmanjševati in se bo vesolje začelo sesedati vase. A ker temne energije ne poznamo dovolj dobro, fiziki preprosto ne vedo, kateri izmed teh scenarijev je pravilen. Ena izmed težav pri temni energiji je ta, da je znanstveniki ne morejo neposredno meriti oziroma detektirati, ampak lahko samo opazujejo njene učinke v vesolju. Zato so oči astronomov napeto obrnjene v nebo in v prihodnosti se bo začelo nekaj obsežnih raziskav, s katerimi bodo znanstveniki poskušali prodreti globlje v skrivnosti temne energije. Zdaj pa smo tam, ko nas temna energija še uči ponižnosti v našem neznanju in nepoznavanju še vedno skrivnostnega vesolja.

————–

INTERVJU: Dr. Sean Carroll, Kalifornijski inštitut za tehnologijo (Caltech). Intervju so pomagali prevajati poslušalci oddaje Frekvenca X. Oglejte si tudi potek prevajanja in transkript pogovora v angleščini.

Sliši se skoraj neverjetno, da za 70 odstotkov našega vesolja ne vemo, kaj je. Ali to za fizike ne pomeni vsaj majhne zadrege?

Veste, menim, da ne bi smelo biti zadrege. Kar malo smo razvajeni od znanstvenega napredka. Dobra novica je, da za 5 odstotkov vesolja vemo, iz česa je sestavljeno. Kar dobro ga razumemo in če za hip pomislite, s tem govorimo o vsem vesolju. Pred 100 leti nismo ničesar vedeli o širjenju vesolja, o temni snovi, temni energiji in podobnem. Mislim, da imamo kar nekaj razlogov, da smo ponosni na svoj napredek.

Koliko smo prepričani, da temna energija res obstaja? Je res izključeno, da bi bilo to samo iluzija zaradi kakšne napake pri astronomskih meritvah?

Dve možnosti sta za to, da temna energija ne obstaja. Prva je ta, da gre za napako pri opazovanju, in ta je bolj ali manj izključena. Imamo namreč več kot le en dokaz o obstoju temne energije. Tu je opazovanje supernov, razporejenosti galaksij in sevanja ozadja iz velikega poka. Vse daje popolnoma enak rezultat. Nismo pa čisto prepričani, da vse to najbolje razloži temna energija. Za te podatke bi bila možna tudi drugačna razlaga, na primer spremenjeno delovanje gravitacije na kozmoloških razdaljah. Ta hip je temna energija brez dvoma najboljša kandidatka za razlago, raziskujemo pa tudi druge možnosti.

Zakaj je izvor temne energije tako težko pojasniti? Človek bi si predstavljal, da bodo fiziki v teh desetih letih že zdavnaj našli razlago za ta pojav. Kako blizu odgovora smo danes?

Treba je poudariti, da že imamo zelo dobro razlago oziroma teorijo o tem, kaj bi lahko bila temna energija. Imenuje se kozmološka konstanta oziroma energija vakuuma. Vpeljal jo je že Einstein leta 1917. Težava z energijo vakuuma oziroma kozmološko konstanto ni to, da smo presenečeni, ker obstaja. Presenečeni smo, ker je tako šibka. Energija vakuuma je energija praznega prostora in ko se fiziki usedejo, da bi teoretično ocenili, koliko energije bi moralo obstajati v praznem prostoru, dobijo velikansko številko. Skrivnost je, zakaj je v naravi številka tako majhna. A dokler je tako majhna, se popolnoma ujema s podatki. Smo pa zelo pazljivi, da tega ne razumemo kot dokončno. Samo to, da imamo teorijo, ki deluje, še ne pomeni nujno, da je prava. Zato preučujemo vse možnosti, na katere lahko pomislimo.

Kaj pa vi osebno mislite, da je temna energija?

Menim, da se bo na koncu energija vakuuma izkazala za pravo razlago. Gre za to, da če vzamemo majhno točko v vesolju in jo popolnoma izpraznimo, tako da v njej ni več nobene materije, nobenega sevanja, nobene temne snovi ali česar koli drugega, dobimo popolnoma prazno območje. Pri tem se postavlja vprašanje: koliko energije je v tem delčku vesolja? Človek bi pomislil, da je odgovor nič − ker na tem območju ni ničesar, je preprosto prazen. A po Einsteinovi relativnostni teoriji, ki določa delovanje gravitacije v vesolju, obstaja število oziroma naravna konstanta vesolja, ki pove, koliko energije ima prazen prostor. Vse kaže, da nam je to število uspelo izmeriti. To vemo iz enega samega razloga: deluje namreč na prostor – čas. Vpliva na raztezanje vesolja in njegovo pospeševanje, kot smo odkrili s teleskopi.

Si upate napovedati, kdaj bodo znanstveniki končno pojasnili to skrivnostno silo?

V tem trenutku skušamo ločiti med različnimi možnimi teorijami. Ne gre torej za to, da jih ne bi imeli. Veliko jih je. Raziskujemo, katera bi bila lahko prava. Če je misel o energiji vakuuma prava, lahko z njo zelo specifično predvidevamo, kako se je vesolje razvijalo v času. Če pa gre za nekaj drugega, nekaj, kar ni absolutno konstantno, če gre za obliko energije, ki se s širjenjem vesolja počasi spreminja, bo opazovanje naših teleskopov rahlo drugačno. Zato poskušamo razviti čim natančnejše teleskope in zbrati toliko podatkov, kolikor se le da, da bi laže ugotovili, katera izmed možnih rešitev na mizi je prava.

Ali mislite, da bi lahko dokončna pojasnitev temne energije pomenila tudi kakšno tehnološko uporabo, na primer vesoljski pogon na temno energijo?

Žal mi je, da moram to reči, a mislim, da temna energija nima koristi za nobeno vrsto tehnologije. Temna energija je najmanjša možna količina energije, kar jih prostor lahko ima. Če hočemo zgraditi vesoljsko plovilo in prepotovati vesolje, bomo v ladji potrebovali večjo količino energije kot zunaj nje. In nekaj mora tu delovati kot pogon. To pa temna energija ne bi mogla biti. Mislim, da je povezava veliko bolj posredna. Bolj bomo razumeli temeljno fiziko in zakone narave, več pametnih zamisli bomo lahko imeli glede tega, kako pridobljeno znanje uporabiti pri tehnologiji.


26.05.2016

Sintetično človeški genom

V začetku maja se je v Bostonu za zaprtimi vrati zbrala druščina znanstvenikov, poslovnežev, etikov in predstavnikov vlade, ki so razpravljali o načrtu, da bi lahko v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom. Projekt se marsikomu zdi sporen, češ da bi lahko na tak način ustvarili ljudi z določenimi lastnostmi, mogoče ljudi, ki so rojeni in vzgojeni za vojake? Kdo bi imel za to dovoljenje, kdo lastništvo nad takimi bitji? Kako blizu temu, da bi lahko sintetizirali pravi človeški genom in kakšna vprašanja to odpira, ugotavljamo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.


19.05.2016

Dobrodošli v antropocenu!

Podobno kot so v zgodovini na globalno stanje našega planeta vplivali izbruhi vulkanov, padci kometov in meteoritov ter gibanje tektonskih plošč, smo danes morda ljudje tisti dejavnik, po katerem bodo geologi prihodnosti označevali sedanje obdobje zgodovine planeta. Zanj se vse bolj uveljavlja izraz antropocen, kazal pa naj bi se tako v geoloških spremembah, nenavadnem obnašanju podnebja in morebitnem šestem množičnem izumiranju vrst. Da živimo v zares izjemnih časih, zdaj ni več vprašanje. Bolj na mestu je premislek, ali v prihodnost antropocena zreti s strahom ali upanjem. Dobrodošlico v antropocenu izrekamo v valovski oddaji Frekvenca X.


12.05.2016

PODCAST: Sporazumvanje živali

Vemo, kako se sporazumevamo ljudje. Imamo številne jezike, govorice, narečja, veliko gestikuliramo, včasih se pačimo … Kako pa je s sporazumevanjem pri naših bližnjih sorodnikih – pri živalih? Podobno kot ljudje, se tudi živali med seboj veliko sporazumevajo. Toda smisel njihove komunikacije nam je velikokrat prikrit. Pa ne le zato, ker mi ne bi imeli “slovarja”, s pomočjo katerega bi lahko prevedli njihove piske, brenčanje, poglede, premike uhljev ali repa in druge signale v človeško govorico. Živali včasih ne moremo razumeti tudi zato, ker se njihova čutila, ki sprejemajo informacije, bistveno razlikujejo od naših.


05.05.2016

Spomin je igra

Poskusite si zapomniti naslednjih deset predmetov: mačka, mleko, zvezda, miza, zgradba, vrtnica, človek, stol, raketa, česen. Kako pa si zapomniti 3000 decimalk števila pi ali kart z enim samim uvidom? Se možgani spominskih rekorderjev razlikujejo od navadnih ali gre le za vztrajnost in dober spominski sistem? Si lahko zapomnimo karkoli in koliko želimo? O tem smo govorili s spominskimi rekorderji, šahistom in doktorjem psihologije.


28.04.2016

Uroš Kuzman

Pogovor z Urošem Kuzmanom, ki je bil v času študija na Fakulteti za matematiko in fiziko med najbolj talentiranimi in delavnimi študenti v svoji generaciji. Danes je doktor matematike in stand-up komik, eden izmed piscev šal pri oddaji komercialne televizije, ki je tudi na slovenski humoristični sceni odprla žar sezono ter član Šaleškega študentskega okteta, ki je predlani posnel na youtubu precejkrat gledano Ubrano jamranje; skladbo z besedilom, spisanim na podlagi izrazov negodovanja Velenjčanov in Velenjčank oz. odgovorov na vprašanje, kaj vas v Velenju najbolj moti? Z Mitjo Pečkom sta se pogovarjala o matematičnih metodah pisanja šal.


21.04.2016

Zvezdne eksplozije, ki so jih videli prvi ljudje

Že dolgo vemo, da je Zemlja nastala iz snovi, ki so jo supernove bruhnile v prostor pred skoraj petimi milijardami let. Doslej ni bilo zabeleženo, ali je zvezdni prah sedal na Zemljo tudi pozneje. Zdaj vemo, da so nebo pred tremi milijoni let razsvetljevale spektakularne zvezdne eksplozije supernov v okolici Sonca, kakih 200 ali 300 tisoč let pozneje pa se je na Zemljo usedel tudi njihov radioaktivni železov prah. Kako je uspelo zaznati sledi bližnje eksplozije supernove in kaj pomeni odkritje, da nekateri atomi izvirajo iz zvezdnih eksplozij v Sončevi okolici, boste zvedeli v novi izdaji Frekvence X.


14.04.2016

Vzporedni svetovi

V Frekvenci X tokrat raziskujemo paralelne svetove in druga alternativna dojemanja realnosti. Spoznavamo različne metode preskakovanja iz vsakdanje zaznave v “vzporedne svetove” in ugotavljamo, da smo le toliko na trdnih tleh, kolikor jih fizično (ob)čutimo pod svojimi stopali. Že ob odsotnosti določenih tovrstnih dražljajev se nam namreč lahko odprejo vrata v svet nenavadnega, mističnega.


07.04.2016

Go in umetna inteligenca

Zmaga umetne inteligence nad človekom v igri GO je prelomnica, ki se je bomo nostalgično spominjali, kot se spominjamo Jamesa Watta, bratov Wright ali prvega poslanega elektronskega sporočila. Človeka je premagala, ne da bi jo kdo naučil igrati go. Dobila je vpogled v ogromno odigranih iger, potem je nekaj časa igrala sama proti sebi in se naučila bolje od svetovnega prvaka. Tako hitrega napredka niso pričakovali vsaj še nekaj let. Stroji danes premorejo ogromno moč procesiranja, vse hitreje se učijo sami in človeka izpodrivajo na številnih področjih.


31.03.2016

Skoraj vse o zvoku

Bitje materinega srca je prvi zvok, ki ga sliši človek. Že milijone let nas z najrazličnejšimi zvoki zasipava narava. Vseskozi smo ustvarjali tudi svoje zvoke – od najbolj domačih frekvenc človeškega glasu, umetelnih glasbenih harmonij, do povsem sintetičnih trdih zvokov … in se vse skupaj naučili tudi zapisovati in shranjevati. »Skoraj vse o zvoku« je naslov nove razstave v Tehniškem muzeju v Bistri.


31.03.2016

Roboti ne bodo razumeli politike

"Roboti ne bodo nikoli razumeli politike!" Misel direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča je dobro izhodišče za realen premislek o robotski prihodnosti. Bo ta humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.


24.03.2016

Psihologija prejemanja nagrad

So nagrade prestiž ali breme? Koliko posamezniku pomeni, da je za svoje delo nagrajen in kako zelo nagrada vpliva na njegovo nadaljnje delo? Je lahko nagrada pozitivna spodbuda za naprej ali je kdaj za posameznika tudi ovira, saj se po prejetju priznanja od njega pričakuje še več? Ker se evforija po smučarskih skokih v Planici še ni polegla, so nas tokrat zanimale športne nagrade, pa ne samo to. Spraševali smo se, kako stresno je tekmovati za stopničke, kako to občuti športnik in kako to pojasnjuje psiholog, v katerem starostnem obdobju najbolj cenimo nagrade oziroma kdaj si jih najbolj želimo?


10.03.2016

Zemlja iz vesolja

Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.


10.03.2016

Zemlja iz vesolja

Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.


03.03.2016

Novinci v periodnem sistemu elementov

Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUAPAC [júpak] je v začetku leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj prekinila stike, pa je s tem zapolnil vrzeli. A ker v svetu atomov nič ni, kot se zdi, v tokratni Frekvenci raziskujemo, čemu koristijo nestabilni elementi, kaj sploh pomeni odkriti nek element, zakaj novinci še lep čas ne bodo imeli svojih imen in kdo neki je ukradel kurčatovij.


25.02.2016

Skrivnost vzpona in zatona Iskre Delte

Bi lahko v Sloveniji danes imeli svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so razpeti med interesi politike in tajnih služb tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi akterji raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.


18.02.2016

Gravitacijski valovi odpirajo novo okno vesolja

Pred kratkim je svet kot blisk obkrožila novica, da je znanstvenikom projekta LIGO uspelo prvič neposredno zaznati gravitacijske valove. Gre za še eno od potrditev Einsteinove vizije vesolja v splošni teoriji relativnosti. Kaj so pravzaprav odkrili znanstveniki in zakaj je odkritje tako pomembno, pojasnjujeta prof. dr. Andrej Čadež in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.


11.02.2016

Revolucija v genetiki in obujen strah pred otroci po načrtu

Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.


04.02.2016

Tiki naši vsakdanji

Ukvarjali smo se s ponavljajočim se nenadzorovanimi trzljaji in kompleksnejšimi gibi, imenovanim tiki. Ob pomoči nevrologa in psihiatra smo se spustili v sivo območje med hotenimi in nehotenimi gibi ter po najboljših močeh pojasnili za zdaj slabo raziskan izvor tikov.


27.01.2016

Paradoks izbire

Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč? In kako se odločamo pri izbiri partnerja, službe in ob drugih življenjskih prelomnicah? O paradoksu izbire razpravljamo z ameriškim psihologom dr. Barryjem Schwartzom in našo filozofinjo dr. Renato Salecl.


21.01.2016

Žive, strašljive, lucidne, zanimive … sanje

Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.


Stran 19 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov