Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Temna energija - dr. Sean Carroll

30.05.2013


Je največja skrivnost v vesolju ter največja zadrega in glavobol današnjih fizikov. Je najmočnejša sila v vesolju, ki bo določila tudi njegov konec, vendar nihče ne ve, kaj je. Verjetno si marsikdo misli, da je dandanes, v svetu močno napredne tehnologije in znanosti, večji del narave že zdavnaj pojasnjen in odkritih že večina naravnih zakonov.

Ampak resnična slika je daleč od tega in znanstveniki zdaj dobesedno ne vedo, kaj predstavlja večino, ali natančneje, 70 odstotkov našega vesolja.

Vse, kar vedo o tem delu našega kozmosa, je to, da je nekakšna sila, ki vesolje vleče narazen. Temna energija je torej nadvse primerno ime za to skrivnostno entiteto. Vse se je začelo, ko sta se mednarodni skupini raziskovalcev pred približno trinajstimi leti lotili bolj ali manj rutinske raziskave.

Znanstveniki so namreč skušali narediti zelo natančno meritev ene temeljnih fizikalno-astronomskih konstant, njihova nepompozna študija pa je na koncu postavila na glavo celotno moderno kozmologijo in fizikom zastavila hudo zapleteno vprašanje. Astronomi Adam Riess, Brian Schmidt in Saul Perlmutter, ki so leta 2011 za to svoje delo prejeli Nobelovo nagrado, so namreč želeli določiti, s kakšno hitrostjo se naše vesolje širi, pri tem pa so merili svetlobo posebne vrste zvezd, znane kot supernova.

“The good news is that we know what 5 % of the universe is made of!” Interview with @seanmcarroll 202.tw/170tYtd #FX

— Matej Praprotnik (@praprotnix) May 28, 2013

Ko so preučili rezultate meritev, so pretreseni ugotovili, da se, v nasprotju z dotedanjim prepričanjem, vesolje širi pospešeno. To pa je pomenilo, da mora v vesolju obstajati neka neznana odbojna elementarna sila, ki je prej še nihče ni opazil. Nadaljnji izračuni vsote vse mase in energije v vesolju so pokazali, da je ta energija kar 70 odstotkov vsega kozmosa. Naše vesolje torej obvladuje skrivnostna temna sila in znanstveniki že več kot deset let na vse pretege razglabljajo, kaj bi le-ta lahko bila, a do zdaj jim še ni uspelo najti nobene res prepričljive razlage. Najprej so pomislili na to, da sam prazen prostor med zvezdami oziroma vakuum ustvarja to silo.

Čeprav se to sliši zelo nenavadno, pa teorija kvantne mehanike pravi, da v vakuumu iz nič nastajajo in izginjajo osnovni delci materije, zato pa vakuum v resnici ni popolnoma prazen, ampak ima določeno energijo. Ampak ko so fiziki izračunali energijo vakuuma in jo primerjali z močjo temne energije, so ugotovili, da njihovi teoretični izračuni vakuumu pripisujejo daleč previsoko energijo, kar 120 velikostnih redov preveliko. Za to neujemanje pravijo, da je najslabša teoretična napoved v zgodovini fizike, in so mu nadeli vzdevek vakuumska katastrofa.

Druga mogoča razlaga temne energije pa pravi, da v vesolju obstaja še eno, peto temeljno energijsko polje, podobno kot denimo elektromagnetno. Tudi s to razlago imajo fiziki celo kopico težav in je nikakor ne morejo uskladiti z eksperimentalnimi meritvami temne energije. Za marsikoga je temna energija zato največji izziv moderne fizike, za katerega kaže, da se spretno izmika vsakemu poskusu razlage. Raziskovalci zato dostikrat posežejo tudi po eksotičnih razlagah, ki se včasih zdijo kot obupni poskusi izhoda iz labirinta.

Tako so med drugim ugotavljali, da je temna energija posledica orjaških magnetnih polj, ki vladajo nad vesoljem, ali pa da gravitacija na velikih razdaljah deluje odbojno. Nekateri celo menijo, da je mogoče naš del vesolja v gigantski praznini sicer bolj poseljenega kozmosa, to pa je povsem v nasprotju s sedanjimi prepričanji v fiziki. Od narave temne energije je odvisna tudi usoda našega vesolja. Če bo njena moč v prihodnosti ostala enaka, se bo čez milijone let vesolje tako razširilo, da bo naša galaksija ostala v tako rekoč neskončni praznini, povsem izolirana od preostanka vesolja. Če bo moč temne energije narastla, pa vesolje čaka konec v tako imenovanem »velikem trganju«, ko bo ta energija narazen raztrgala vse, od galaksij, zvezd, planetov in celo samih atomov.

Mogoče pa se bo njena moč začela zmanjševati in se bo vesolje začelo sesedati vase. A ker temne energije ne poznamo dovolj dobro, fiziki preprosto ne vedo, kateri izmed teh scenarijev je pravilen. Ena izmed težav pri temni energiji je ta, da je znanstveniki ne morejo neposredno meriti oziroma detektirati, ampak lahko samo opazujejo njene učinke v vesolju. Zato so oči astronomov napeto obrnjene v nebo in v prihodnosti se bo začelo nekaj obsežnih raziskav, s katerimi bodo znanstveniki poskušali prodreti globlje v skrivnosti temne energije. Zdaj pa smo tam, ko nas temna energija še uči ponižnosti v našem neznanju in nepoznavanju še vedno skrivnostnega vesolja.

————–

INTERVJU: Dr. Sean Carroll, Kalifornijski inštitut za tehnologijo (Caltech). Intervju so pomagali prevajati poslušalci oddaje Frekvenca X. Oglejte si tudi potek prevajanja in transkript pogovora v angleščini.

Sliši se skoraj neverjetno, da za 70 odstotkov našega vesolja ne vemo, kaj je. Ali to za fizike ne pomeni vsaj majhne zadrege?

Veste, menim, da ne bi smelo biti zadrege. Kar malo smo razvajeni od znanstvenega napredka. Dobra novica je, da za 5 odstotkov vesolja vemo, iz česa je sestavljeno. Kar dobro ga razumemo in če za hip pomislite, s tem govorimo o vsem vesolju. Pred 100 leti nismo ničesar vedeli o širjenju vesolja, o temni snovi, temni energiji in podobnem. Mislim, da imamo kar nekaj razlogov, da smo ponosni na svoj napredek.

Koliko smo prepričani, da temna energija res obstaja? Je res izključeno, da bi bilo to samo iluzija zaradi kakšne napake pri astronomskih meritvah?

Dve možnosti sta za to, da temna energija ne obstaja. Prva je ta, da gre za napako pri opazovanju, in ta je bolj ali manj izključena. Imamo namreč več kot le en dokaz o obstoju temne energije. Tu je opazovanje supernov, razporejenosti galaksij in sevanja ozadja iz velikega poka. Vse daje popolnoma enak rezultat. Nismo pa čisto prepričani, da vse to najbolje razloži temna energija. Za te podatke bi bila možna tudi drugačna razlaga, na primer spremenjeno delovanje gravitacije na kozmoloških razdaljah. Ta hip je temna energija brez dvoma najboljša kandidatka za razlago, raziskujemo pa tudi druge možnosti.

Zakaj je izvor temne energije tako težko pojasniti? Človek bi si predstavljal, da bodo fiziki v teh desetih letih že zdavnaj našli razlago za ta pojav. Kako blizu odgovora smo danes?

Treba je poudariti, da že imamo zelo dobro razlago oziroma teorijo o tem, kaj bi lahko bila temna energija. Imenuje se kozmološka konstanta oziroma energija vakuuma. Vpeljal jo je že Einstein leta 1917. Težava z energijo vakuuma oziroma kozmološko konstanto ni to, da smo presenečeni, ker obstaja. Presenečeni smo, ker je tako šibka. Energija vakuuma je energija praznega prostora in ko se fiziki usedejo, da bi teoretično ocenili, koliko energije bi moralo obstajati v praznem prostoru, dobijo velikansko številko. Skrivnost je, zakaj je v naravi številka tako majhna. A dokler je tako majhna, se popolnoma ujema s podatki. Smo pa zelo pazljivi, da tega ne razumemo kot dokončno. Samo to, da imamo teorijo, ki deluje, še ne pomeni nujno, da je prava. Zato preučujemo vse možnosti, na katere lahko pomislimo.

Kaj pa vi osebno mislite, da je temna energija?

Menim, da se bo na koncu energija vakuuma izkazala za pravo razlago. Gre za to, da če vzamemo majhno točko v vesolju in jo popolnoma izpraznimo, tako da v njej ni več nobene materije, nobenega sevanja, nobene temne snovi ali česar koli drugega, dobimo popolnoma prazno območje. Pri tem se postavlja vprašanje: koliko energije je v tem delčku vesolja? Človek bi pomislil, da je odgovor nič − ker na tem območju ni ničesar, je preprosto prazen. A po Einsteinovi relativnostni teoriji, ki določa delovanje gravitacije v vesolju, obstaja število oziroma naravna konstanta vesolja, ki pove, koliko energije ima prazen prostor. Vse kaže, da nam je to število uspelo izmeriti. To vemo iz enega samega razloga: deluje namreč na prostor – čas. Vpliva na raztezanje vesolja in njegovo pospeševanje, kot smo odkrili s teleskopi.

Si upate napovedati, kdaj bodo znanstveniki končno pojasnili to skrivnostno silo?

V tem trenutku skušamo ločiti med različnimi možnimi teorijami. Ne gre torej za to, da jih ne bi imeli. Veliko jih je. Raziskujemo, katera bi bila lahko prava. Če je misel o energiji vakuuma prava, lahko z njo zelo specifično predvidevamo, kako se je vesolje razvijalo v času. Če pa gre za nekaj drugega, nekaj, kar ni absolutno konstantno, če gre za obliko energije, ki se s širjenjem vesolja počasi spreminja, bo opazovanje naših teleskopov rahlo drugačno. Zato poskušamo razviti čim natančnejše teleskope in zbrati toliko podatkov, kolikor se le da, da bi laže ugotovili, katera izmed možnih rešitev na mizi je prava.

Ali mislite, da bi lahko dokončna pojasnitev temne energije pomenila tudi kakšno tehnološko uporabo, na primer vesoljski pogon na temno energijo?

Žal mi je, da moram to reči, a mislim, da temna energija nima koristi za nobeno vrsto tehnologije. Temna energija je najmanjša možna količina energije, kar jih prostor lahko ima. Če hočemo zgraditi vesoljsko plovilo in prepotovati vesolje, bomo v ladji potrebovali večjo količino energije kot zunaj nje. In nekaj mora tu delovati kot pogon. To pa temna energija ne bi mogla biti. Mislim, da je povezava veliko bolj posredna. Bolj bomo razumeli temeljno fiziko in zakone narave, več pametnih zamisli bomo lahko imeli glede tega, kako pridobljeno znanje uporabiti pri tehnologiji.


Frekvenca X

680 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Temna energija - dr. Sean Carroll

30.05.2013


Je največja skrivnost v vesolju ter največja zadrega in glavobol današnjih fizikov. Je najmočnejša sila v vesolju, ki bo določila tudi njegov konec, vendar nihče ne ve, kaj je. Verjetno si marsikdo misli, da je dandanes, v svetu močno napredne tehnologije in znanosti, večji del narave že zdavnaj pojasnjen in odkritih že večina naravnih zakonov.

Ampak resnična slika je daleč od tega in znanstveniki zdaj dobesedno ne vedo, kaj predstavlja večino, ali natančneje, 70 odstotkov našega vesolja.

Vse, kar vedo o tem delu našega kozmosa, je to, da je nekakšna sila, ki vesolje vleče narazen. Temna energija je torej nadvse primerno ime za to skrivnostno entiteto. Vse se je začelo, ko sta se mednarodni skupini raziskovalcev pred približno trinajstimi leti lotili bolj ali manj rutinske raziskave.

Znanstveniki so namreč skušali narediti zelo natančno meritev ene temeljnih fizikalno-astronomskih konstant, njihova nepompozna študija pa je na koncu postavila na glavo celotno moderno kozmologijo in fizikom zastavila hudo zapleteno vprašanje. Astronomi Adam Riess, Brian Schmidt in Saul Perlmutter, ki so leta 2011 za to svoje delo prejeli Nobelovo nagrado, so namreč želeli določiti, s kakšno hitrostjo se naše vesolje širi, pri tem pa so merili svetlobo posebne vrste zvezd, znane kot supernova.

“The good news is that we know what 5 % of the universe is made of!” Interview with @seanmcarroll 202.tw/170tYtd #FX

— Matej Praprotnik (@praprotnix) May 28, 2013

Ko so preučili rezultate meritev, so pretreseni ugotovili, da se, v nasprotju z dotedanjim prepričanjem, vesolje širi pospešeno. To pa je pomenilo, da mora v vesolju obstajati neka neznana odbojna elementarna sila, ki je prej še nihče ni opazil. Nadaljnji izračuni vsote vse mase in energije v vesolju so pokazali, da je ta energija kar 70 odstotkov vsega kozmosa. Naše vesolje torej obvladuje skrivnostna temna sila in znanstveniki že več kot deset let na vse pretege razglabljajo, kaj bi le-ta lahko bila, a do zdaj jim še ni uspelo najti nobene res prepričljive razlage. Najprej so pomislili na to, da sam prazen prostor med zvezdami oziroma vakuum ustvarja to silo.

Čeprav se to sliši zelo nenavadno, pa teorija kvantne mehanike pravi, da v vakuumu iz nič nastajajo in izginjajo osnovni delci materije, zato pa vakuum v resnici ni popolnoma prazen, ampak ima določeno energijo. Ampak ko so fiziki izračunali energijo vakuuma in jo primerjali z močjo temne energije, so ugotovili, da njihovi teoretični izračuni vakuumu pripisujejo daleč previsoko energijo, kar 120 velikostnih redov preveliko. Za to neujemanje pravijo, da je najslabša teoretična napoved v zgodovini fizike, in so mu nadeli vzdevek vakuumska katastrofa.

Druga mogoča razlaga temne energije pa pravi, da v vesolju obstaja še eno, peto temeljno energijsko polje, podobno kot denimo elektromagnetno. Tudi s to razlago imajo fiziki celo kopico težav in je nikakor ne morejo uskladiti z eksperimentalnimi meritvami temne energije. Za marsikoga je temna energija zato največji izziv moderne fizike, za katerega kaže, da se spretno izmika vsakemu poskusu razlage. Raziskovalci zato dostikrat posežejo tudi po eksotičnih razlagah, ki se včasih zdijo kot obupni poskusi izhoda iz labirinta.

Tako so med drugim ugotavljali, da je temna energija posledica orjaških magnetnih polj, ki vladajo nad vesoljem, ali pa da gravitacija na velikih razdaljah deluje odbojno. Nekateri celo menijo, da je mogoče naš del vesolja v gigantski praznini sicer bolj poseljenega kozmosa, to pa je povsem v nasprotju s sedanjimi prepričanji v fiziki. Od narave temne energije je odvisna tudi usoda našega vesolja. Če bo njena moč v prihodnosti ostala enaka, se bo čez milijone let vesolje tako razširilo, da bo naša galaksija ostala v tako rekoč neskončni praznini, povsem izolirana od preostanka vesolja. Če bo moč temne energije narastla, pa vesolje čaka konec v tako imenovanem »velikem trganju«, ko bo ta energija narazen raztrgala vse, od galaksij, zvezd, planetov in celo samih atomov.

Mogoče pa se bo njena moč začela zmanjševati in se bo vesolje začelo sesedati vase. A ker temne energije ne poznamo dovolj dobro, fiziki preprosto ne vedo, kateri izmed teh scenarijev je pravilen. Ena izmed težav pri temni energiji je ta, da je znanstveniki ne morejo neposredno meriti oziroma detektirati, ampak lahko samo opazujejo njene učinke v vesolju. Zato so oči astronomov napeto obrnjene v nebo in v prihodnosti se bo začelo nekaj obsežnih raziskav, s katerimi bodo znanstveniki poskušali prodreti globlje v skrivnosti temne energije. Zdaj pa smo tam, ko nas temna energija še uči ponižnosti v našem neznanju in nepoznavanju še vedno skrivnostnega vesolja.

————–

INTERVJU: Dr. Sean Carroll, Kalifornijski inštitut za tehnologijo (Caltech). Intervju so pomagali prevajati poslušalci oddaje Frekvenca X. Oglejte si tudi potek prevajanja in transkript pogovora v angleščini.

Sliši se skoraj neverjetno, da za 70 odstotkov našega vesolja ne vemo, kaj je. Ali to za fizike ne pomeni vsaj majhne zadrege?

Veste, menim, da ne bi smelo biti zadrege. Kar malo smo razvajeni od znanstvenega napredka. Dobra novica je, da za 5 odstotkov vesolja vemo, iz česa je sestavljeno. Kar dobro ga razumemo in če za hip pomislite, s tem govorimo o vsem vesolju. Pred 100 leti nismo ničesar vedeli o širjenju vesolja, o temni snovi, temni energiji in podobnem. Mislim, da imamo kar nekaj razlogov, da smo ponosni na svoj napredek.

Koliko smo prepričani, da temna energija res obstaja? Je res izključeno, da bi bilo to samo iluzija zaradi kakšne napake pri astronomskih meritvah?

Dve možnosti sta za to, da temna energija ne obstaja. Prva je ta, da gre za napako pri opazovanju, in ta je bolj ali manj izključena. Imamo namreč več kot le en dokaz o obstoju temne energije. Tu je opazovanje supernov, razporejenosti galaksij in sevanja ozadja iz velikega poka. Vse daje popolnoma enak rezultat. Nismo pa čisto prepričani, da vse to najbolje razloži temna energija. Za te podatke bi bila možna tudi drugačna razlaga, na primer spremenjeno delovanje gravitacije na kozmoloških razdaljah. Ta hip je temna energija brez dvoma najboljša kandidatka za razlago, raziskujemo pa tudi druge možnosti.

Zakaj je izvor temne energije tako težko pojasniti? Človek bi si predstavljal, da bodo fiziki v teh desetih letih že zdavnaj našli razlago za ta pojav. Kako blizu odgovora smo danes?

Treba je poudariti, da že imamo zelo dobro razlago oziroma teorijo o tem, kaj bi lahko bila temna energija. Imenuje se kozmološka konstanta oziroma energija vakuuma. Vpeljal jo je že Einstein leta 1917. Težava z energijo vakuuma oziroma kozmološko konstanto ni to, da smo presenečeni, ker obstaja. Presenečeni smo, ker je tako šibka. Energija vakuuma je energija praznega prostora in ko se fiziki usedejo, da bi teoretično ocenili, koliko energije bi moralo obstajati v praznem prostoru, dobijo velikansko številko. Skrivnost je, zakaj je v naravi številka tako majhna. A dokler je tako majhna, se popolnoma ujema s podatki. Smo pa zelo pazljivi, da tega ne razumemo kot dokončno. Samo to, da imamo teorijo, ki deluje, še ne pomeni nujno, da je prava. Zato preučujemo vse možnosti, na katere lahko pomislimo.

Kaj pa vi osebno mislite, da je temna energija?

Menim, da se bo na koncu energija vakuuma izkazala za pravo razlago. Gre za to, da če vzamemo majhno točko v vesolju in jo popolnoma izpraznimo, tako da v njej ni več nobene materije, nobenega sevanja, nobene temne snovi ali česar koli drugega, dobimo popolnoma prazno območje. Pri tem se postavlja vprašanje: koliko energije je v tem delčku vesolja? Človek bi pomislil, da je odgovor nič − ker na tem območju ni ničesar, je preprosto prazen. A po Einsteinovi relativnostni teoriji, ki določa delovanje gravitacije v vesolju, obstaja število oziroma naravna konstanta vesolja, ki pove, koliko energije ima prazen prostor. Vse kaže, da nam je to število uspelo izmeriti. To vemo iz enega samega razloga: deluje namreč na prostor – čas. Vpliva na raztezanje vesolja in njegovo pospeševanje, kot smo odkrili s teleskopi.

Si upate napovedati, kdaj bodo znanstveniki končno pojasnili to skrivnostno silo?

V tem trenutku skušamo ločiti med različnimi možnimi teorijami. Ne gre torej za to, da jih ne bi imeli. Veliko jih je. Raziskujemo, katera bi bila lahko prava. Če je misel o energiji vakuuma prava, lahko z njo zelo specifično predvidevamo, kako se je vesolje razvijalo v času. Če pa gre za nekaj drugega, nekaj, kar ni absolutno konstantno, če gre za obliko energije, ki se s širjenjem vesolja počasi spreminja, bo opazovanje naših teleskopov rahlo drugačno. Zato poskušamo razviti čim natančnejše teleskope in zbrati toliko podatkov, kolikor se le da, da bi laže ugotovili, katera izmed možnih rešitev na mizi je prava.

Ali mislite, da bi lahko dokončna pojasnitev temne energije pomenila tudi kakšno tehnološko uporabo, na primer vesoljski pogon na temno energijo?

Žal mi je, da moram to reči, a mislim, da temna energija nima koristi za nobeno vrsto tehnologije. Temna energija je najmanjša možna količina energije, kar jih prostor lahko ima. Če hočemo zgraditi vesoljsko plovilo in prepotovati vesolje, bomo v ladji potrebovali večjo količino energije kot zunaj nje. In nekaj mora tu delovati kot pogon. To pa temna energija ne bi mogla biti. Mislim, da je povezava veliko bolj posredna. Bolj bomo razumeli temeljno fiziko in zakone narave, več pametnih zamisli bomo lahko imeli glede tega, kako pridobljeno znanje uporabiti pri tehnologiji.


04.10.2018

Nobelove nagrade 2018

Posebna imunoterapija za zdravljenje raka; Preboj na področju laserske fizike; Razvoj zelene kemične industrije. To so letošnje Nobelove nagrade za medicino, fiziko in kemijo. Kaj prinašajo velika znanstvena odkritja tudi v naša vsakdanja življenja? V posebnem podkastu analiziramo s slovenskimi strokovnjaki: doc. dr. Mirjano Rajer, izrednim prof. dr. Igorjem Poberajem in doc. dr. Marjetko Podobnik.


27.09.2018

Pepelke med zvezdami

Astronomi zvezde radi poimenujejo po barvah in velikostih: nekatere so rdeče orjakinje ali rdeče pritlikavke, naše Sonce je rumena pritlikavka, njegovo jedro pa se bo na koncu spremenilo v belo pritlikavko. Ameriški astrofizik Adam Burgasser pravi, da so posebno “kul”, kot se je izrazil, rjave pritlikavke, in to zato ker so tako zanimive in obenem tako hladne. Je zvezda, ki zmrzuje pod lediščem, sploh še zvezda in kaj jo razlikuje od planeta, odgovarjamo v tokratni Frekvenci X.


20.09.2018

Znanstveni influenserji v slovenski preteklosti

Kaj pravite na srečanje z influenserji, vplivnimi učenjaki, ki so v preteklosti delovali na ozemlju Slovenije? Od človeka, ki je skrbno popisal živalstvo in rastlinstvo Kranjske in bi – če bi živel danes – gotovo pisal blog o bogati flori Slovenije in v medijih opozarjal na nevarne poklicne bolezne; do človeka, ki je bil na čelu ene najmogočnejših gospodarskih trdnjav svojega časa in zato na moč vpliven, briljanten, a po drugi strani premalo taktičen znanstvenik, ki bi – če bi živel danes – gotovo na javnem profilu svojega Facebooka razpredal o svojih patentih, njegov prijatelj na Twitterju pa bi bil sam ameriški predsednik; in nazadnje do ženske, ki se je nosila drugače kot njene sodobnice, ki bi imela – če bi živela danes – na Twitterju zaradi svoje ektravagantnosti in vsestranske razgledanosti zagotovo ogromno sledilcev, v svojem mobilnem telefonu pa številke številnih, ki kaj veljajo. Ana Mayer Kansky, Lambert von Pantz in Giovanni Antonio Scopoli.


13.09.2018

Poletni znanstveni hiti

Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah, kot v skritem nanosvetu. Odkrili so tekočo vodo na Marsu, človeštvo je razvilo predmet, ki bo potoval najhitreje doslej, spet so potrdili Higgsov bozon, več kot kvadratni kilometer velika ledena konstelacija senzorjev na Antarktiki pa je naposled dala prve razburljive rezultate. Pripovedujeta Maja Ratej in Luka Hvalc.


06.09.2018

Skrivnosti najbolj posebnih krajev na svetu

Trenutki, ko se sonce ujame med zidove starodavnega templja Karnak v Egiptu, še danes pričajo o izjemnosti kozmičnih pokrajin in sončnega kulta. Dr. Juan Antonio Belmonte Aviles preučuje fenomene arheoastronomije, pogled v nebo lahko namreč pojasni tudi največje zgodovinske skrivnosti. V prvi epizodi nove sezone Frekvence X tudi o Nabatejcih, čudežnem mestu Petra, rimskem Panteonu, domnevnih piramidah v Bosni in Hercegovini in o tem, da izjemnne najdbe potrebujejo še bolj izjemne dokaze. Avtor: Luka Hvalc


03.08.2018

Prodorni rudarji v matematičnih rudnikih

Na slovesnosti v Riu de Janeiru so ta teden podelili najprestižnejše nagrade v matematiki, ki jih opisujejo kot neke vrste Nobelove nagrade za to področje. Nagrado podeljujejo vsaka štiri leta štirim matematikom, mlajšim od 40 let, ki jim je uspel močan prodor na sicer precej klasičnih področjih te vede.


21.06.2018

Delfini imajo svoj dom tudi v slovenskem morju

Frekvenca X se odpravlja na morje, na obisk k morskim sesalcem. V slovenskem morju ima svoj dom približno 80 delfinov, še enkrat toliko jih redno obiskuje vode Piranskega in Tržaškega zaliva. Velike pliskavke so zelo družabne, živijo v skupinah, so zelo inteligentne živali, ki imajo vsaka svoj žvižg, po katerem se prepoznavajo med seboj. Zdaj imajo tudi vsaka svoje ime, po katerem jih prepoznavamo ljudje. Nadeli so jim jih člani društva Morigenos, ki že več kot 15 let raziskujejo navade in družbeno strukturo divjih delfinov v slovenskem morju. Spremljajo tudi, kako se zaradi človeških dejavnosti spreminja njihov habitat in kako nanje vpliva onesnaženje morja.


14.06.2018

Kam vodijo sledi z Marsa

Ameriška vesoljska agencija Nasa je razkrila, da so v 3,5 milijarde let starih skalah na Marsu odkrili še več organskih sestavin. Skozi leta zaznavajo tudi periodično nihanje metana v atmosferi. Izvor metana ni znan, dopuščajo možnost, da bi lahko bil potencialno tudi življenjski. S pazljivim visokotehnološkim “vohljanjem” že nekaj mesecev skuša ugotoviti izvor metana v Marsovi atmosferi tudi evropska misija ExoMars. Ta bi lahko bil tudi biološkega izvora. Kam vodijo sledi z Marsa, v posebnem intervjuju za Val 202 pojasnjuje dr. Oleg Korablev, vodja instrumenta za preučevanje metana na misiji Evropske vesoljske agencije. Strokovni sodelavec Frekvence X prof. Tomaž Zwitter pojasni aktualne astronomske dogodke.


06.06.2018

Pravična neenakost

Ko nekdo zadene na lotu, se nam to ne zdi nepravično, saj gre za naključno izbiro, ne za posledico vrednotenja ali nagrajevanja. Nasprotno pa večinoma ne sprejemamo, da bi dolgoročno vsi zaslužili enako, ne glede na vloženi trud in zasluge. Nekateri raziskovalci zagovarjajo hipotezo, da ekonomska neenakost ljudi večinoma ne moti, če zraven ne občutijo tudi nepravičnosti. Pravična neenakost naj bi prepričala več ljudi kot nepravična enakost! Je torej Robin Hood živel v zmoti? Sogovorniki: dr. Mark Sheskin, dr. Sašo Dolenc, dr. Urban Boljka in Katja Perat.


31.05.2018

Dilema: pametni telefon ali mezinec desnice

Čemu bi se raje odpovedali: pametnemu telefonu ali mezincu na desni roki? To vprašanje študentom pogosto zastavi antropolog dr. Dan Podjed. Včasih mu kdo odgovori, da če gre za mezinec, ni problema, ker telefon tako ali tako upravlja s kazalcem. Dr. Podjed se ukvarja z aplikativno antropologijo, znanstveno preučuje naša vsakdanja življenja, naš odnos do sodobnih tehnologij, avtomobilov, (ne)zdravega življenja, okolja … Je docent na Filozofski fakulteti v Ljubljani in znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Prepleta antropologijo in inženirstvo.


24.05.2018

S padalom med oblake

Frekvenca X se je tokrat skušala čim bolj približati pravemu letenju. Odločili smo se za napravo, ki izkorišča tako gravitacijo kot silo trenja, da nas ponese prek velikih razdalj in z velikih višin. O padalih je razmišljal že Leonardo da Vinci, od takrat smo jih razvili celo paleto oblik in velikosti, uporabljamo jih celo v vesolju. Najprej z višine 4000 metrov poletimo proti dolini Soče, nato z nadzvočnimi padali pristanemo na Marsu, na koncu se odpravimo še na rekordni 300 kilometrski izlet po nebu.


17.05.2018

Bombe

V Frekvenci X raziskujemo bombe: od njihove rabe v gospodarstvu do ostalin iz obeh svetovnih in vojne za slovensko osamosvojitev, ki jih pri nas ni malo. Državna enota za varnost pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki uničuje potencialno nevarne najdbe sprehajalcev po slovenskih gozdovih, ima glede na letno povprečje več kot eno intervencijo na dan. Pogovarjali smo se s predstavnikom podjetja, ki se ukvarja z miniranjem v kamnolomih, rudnikih, na gradbiščih in z rušenjem visokih zgradb, s strokovnjaki z omenjene enote za odstranjevanje povojnih ostankov in z upokojenim specialcem slovenske policije, ki ga pokličejo na pomoč, ko se znajdejo v negotovosti; na primer pri lanskem primeru letalske bombe v Vurberku. Britanska raziskovalka psihosocialnih in kulturnih vplivov rabe jedrskega orožja z Univerze v Southamptonu je razložila, kako se je v zadnjih letih v nekaterih državah spremenil odnos javnosti do atomskih bomb in zakaj je pomembno, da te v javnem diskurzu ostanejo tabu.


10.05.2018

Nevroznanost na sprehodu po galeriji

Nevroznanost se tokrat podaja med umetnost, obiskala bo namreč galerijo. Pred časom se je iz nevroznanstvenega preučevanja umetnosti rodila nova veda, ki ji danes rečemo nevroestetika. Temelje zanjo so pred skoraj dvajsetimi leti postavili nevroznanstveniki Semir Zeki na eni strani, Vilayanur Ramachandran in William Hirstein na drugi - izdali so namreč kontroverzna članka, v katerih nekoliko domišljavo trdijo, da lahko nekaj tako kompleksnega, kot je umetnost, razložijo ob pomoči nevroznanosti. Lahko torej razmišljamo v smeri, da imamo v možganih center za umetnost, kot trdi Semir Zeki, ali je zaznavanje in občutenje umetnin odvisno od povezovanja različnih centrov v našem zaznavnem sistemu? Je za razlago umetnosti dovolj, če poznamo osem zakonitosti globoke strukture možganov, ki si jih je med sprehodom brez poznavanja umetnostne zgodovine zamislil Ramachardan? Kakšni procesi se dogajajo v možganih, ko opazujemo določene umetnine, denimo portret Mice Čop, rojene Kessler, slikarke Ivane Kobilca, ali pa pokrajino, recimo van Goghovo Zvezdno noč? Je naše dojemanje umetnosti povezano z našim humanističnim, izkustvenim predznanjem in koliko danes še velja Braqueova izjava, da umetnost vznemirja, znanost pomirja. Foto: Narodna galerija


03.05.2018

Epoha iz futuristične japonske naprave

Tsukuba je japonsko raziskovalno-znanstveno središče, 50 kilometrov oddaljeno od Tokia. Konec aprila so v tamkajšnjem trkalniku SuperKEKB, 11 metrov pod zemljo, zaznali prve trke pospešenih delcev, elektronov in pozitronov. Med delovanjem s polno močjo bodo žarki elektronov in pozitronov trkali in pri tem proizvajali veliko število novih delcev. Delce bodo zaznavali z detektorjem Belle II, ki je po gostoti trkajočih žarkov najzmogljivejši detektor na svetu. Z natančnimi meritvami bodo znanstveniki odkrivali znake “nove fizike”, torej eksperimentalna dejstva, ki se ne ujemajo s trenutno teorijo, Standardnim modelom. Gre za prvi nov trkalnik, ki je začel delovati po tistem v Cernu pred desetimi leti. SuperKEKB je futuristična naprava, ki jo je zasnovala in izdelala ekipa japonskih fizikov, pri projektu pa imajo zelo pomembno vlogo tudi slovenski znanstveniki. Kako konkretno sodelujejo naši strokovnjaki, v čem se SuperKEKB razlikuje od trkalnika LHC v Cernu in fuzijskega reaktorja ITER v Franciji? Kaj prinaša “epohalni trenutek na Japonskem” za naše razumevanja sveta in vesolja, se pogovarjamo s prof. dr. Petrom Križanom, ki skrbi za koordinacijo priprave celotnega detektorja.


26.04.2018

Misija Gaia: kot bi merili evrski kovanec na Luni

Misija Gaia Evropske vesoljskega agencije meri velikost naše Galaksije in vsega vesolja. V dobrih štirih letih delovanja je natančno izmerila razdalje do milijarde njenih zvezd. Osupljiva je njena natančnost, saj je v prenesenem pomenu zmožna izmeriti celo velikost evrskega kovanca na Luni. Gre za izjemen tehnološki izziv in veliko spoznavno moč o razsežnostih vesolja. Če bi naše Sonce pomanjšali na velikost pomaranče, bi bila v tem merilu najbližja zvezda za Soncem mandarina na Kanarskih otokih, Zemlja pa milimetrsko zrno petnajst metrov od Sonca Misija Gaia zdaj velja za največji katalog astronomskih meritev, ki bo pokazal, kako je nastala naša Galaksija. Bližje uresničitvi časovnega stroja še nismo bili. Sogovornika: -Dr. Anthony Brown, vodja podatkovnega konzorcija misije Gaia -Prof. Tomaž Zwitter, astrofizik in vodja slovenskih sodelavcev misije Gaia


18.04.2018

Slovenska vizionarka biološkega računalništva

Naše celice imajo veliko zanimivih lastnosti, delujejo lahko kot biološke naprave in imajo spomin. Povezujejo se tudi v logična vezja in lahko delujejo celo kot računalniki. Raziskovalno polje dr. Tine Lebar je sintezna biologija, ki celice spreminja tako, da dobijo neke povsem nove lastnosti, ki v naravi ne obstajajo. Raziskave potekajo tudi na celicah sesalcev, ki jih spreminjajo tako, da so zmožne izvajati logične funkcije. S posegi v celične sisteme je mogoče ustvarili nova kompleksna genska omrežja, ki bi bila uporabna za različne aplikacije, tudi v medicini: “Celice spreminjamo tako, da bodo za nas delale nekaj koristnega. Takšne celice bi lahko bile uporabne na primer za biosenzorje v diagnostiki, vlgradili bi jih lahko tudi v tkivo pacienta, kjer bi lokalno proizvajale neko biološko zdravilo.” Dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta je v zadnjem letu prejela tri velika priznanja: štipendijo za Ženske v znanosti, Preglovo nagrado za doktorat in pred kratkim še zlati znak Instituta Jožefa Stefana. Kljub vrhunskim dosežkom pa podobno kot njeni številni vrstniki pri tridesetih letih ni redno zaposlena. V prihodnjih mesecih načrtuje nove izzive v Združenih državah Amerike. Predanost znanosti izkazuje na prav unikaten način: temo svojega doktorata z naslovom Načrtovanje genskih regulatornih omrežij na osnovi DNA vezavnih proteinov ima upodobljeno tudi v veliki tetovaži na desni roki. Tina se v prostem času ukvarja s staro istrsko igro pandolo.


12.04.2018

Hvaležni, sočutni in ponosni imamo boljše možnosti za uspeh

Bi raje dobili 17 dolarjev takoj ali 100 dolarjev čez eno leto? Frekvenca X se tokrat sprašuje o uspehu, ali še bolje rečeno – o poti do uspeha. Ameriški psiholog profesor David DeSteno je s psihološkimi eksperimenti ugotovil, da določena čustvena stanja olajšajo našo sposobnost samonadzora in nam pomagajo bolj ceniti prihodnost. V knjigi Emotional Success: The Power of Gratitude, Compassion and Pride pod vprašaj postavlja uveljavljeno tezo, da je edina pot do uspeha garaško delo in odrekanje z močjo volje. O hvaležnosti, sočutju in ponosu bomo govorili z dr. Davidom DeStenom, fizikom in filozofom dr. Sašem Dolencem in nekdanjo vrhunsko plavalko, zdaj pa raziskovalko dr. Natašo Kejžar.


05.04.2018

Izzivi sodobnih jedrskih tehnologij

Prof. Kord Smith upravljanje z jedrsko energijo primerja s pristajanjem njegovega pol stoletja starega letala na neravni travnatni stezi med ameriškimi gorami: z vrhunskim znanjem in veščinami se je mogoče varno soočati z najtežjimi izzivi. Tudi v zelo posebnih okoliščinah. Prof. Smith je eden najvplivnejših reaktorskih fizikov na svetu in tesno sodeluje s slovenskimi strokovnjaki. V reaktor TRIGA je skupaj s kolegom prof. Benom Forgetom pripeljal osem študentov z ugledne univerze MIT, v predmestju Ljubljane so izvedli tečaj eksperimentalne reaktorske fizike. Ameriški gostje uporabljajo najnaprednejša simulacijska orodja za napovedovanje pojavov v jedrskih reaktorjih, pri razvoju sodelujejo z industrijo in imajo dostop do najmočnejših računalnikov v ZDA. Kakšne so aktualne usmeritve v razvoju jedrske energije, kako je z razvojem drugih jedrskih tehnologij na čelu z medicino, kateri so največji izzivi prihodnosti? Sogovorniki: prof. Kord Smith, reaktorski fizik z izkušnjami iz industrije; prof. Benoit Forget, reaktorski fizik z MIT; doc. dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko na IJS.


29.03.2018

Duncan Haldane, Nobelovec s slovenskimi koreninami

Nobelov nagrajenec, pa še napol Slovenec. Dr. Duncan Haldane je Nobelovo nagrado dobil leta 2016 na področju fizike za odkritje na področju topolške kvantne snovi. Je raziskovalec, ki v laboratoriju preživi tudi 15 ur na dan, a pravi, da ima to srečo, da je plačan za nekaj, kar resnično rad počne. “Žena me sicer pogosto sprašuje, zakaj si ne vzamem več počitnic, ampak kolege fizike velikokrat spoznavam na zelo lepih krajih in to so moje počitnice. Navdušen sem nad tem, kar počnem.” Njegova mama je bila Slovenka Ljudmila Renko, pogumna zdravnica, ki je svojo družino rešila iz koncentracijskega taborišča: “Dedek je imel v domači kleti skrite zaloge zlatih kovancev. Mama jih je izkopala, si jih všila v obleko, potovala do Hesselberga v Nemčiji in s kovanci podkupila nekaj nemških oficirjev, da so družino izpustili.” Spregovoril je o svoji materi, kaj mu je ta v življenju pomenila in dala, kako Trumpova Amerika podpira znanost in zakaj je pred tridesetimi leti zapustil Veliko Britanijo. Pa seveda tudi o begu možganov, raziskovanju, pomenu poučevanja, mentorstva in interakcije, o tem, da se ne smemo jemati preresno, pa tudi o tem, da je kvantna mehanika zakon.


22.03.2018

Cepljenje med obveznostjo in svobodno voljo

Podrobno smo se spoznali z gripo, simulirali smo potek nalezljivih bolezni, v 3. delu podkasta o epidemijah in pandemijam zdaj raziskujemo, ali imata medicina in znanost še kaj rezerv na področju preprečevanja nalezljivih bolezni. Kako se ustvarjajo nova in bolj učinkovita cepiva ob dejstvu, da njihov razvoj ni več prioriteta farmacevtske industrije, ki veliko več kot s cepivi zasluži z drugimi zdravili. Zanima nas vloga države in zakonodaje pri omejevanju širjenja nalezljivih bolezni. Kako se konstruktivno soočati s pomisleki glede cepljenja in ali bi bilo prostovoljno odločanje o cepljenju dobra rešitev. Lahko napovedana zaostritev zakonodaje tudi v Sloveniji prinese pozitivne ali stranske učinke? Koliko so pri precepljenosti pomembni posamezniki in družba, kakšno vlogo imata pri skrbi za splošno zdravje svobodna volja in individualizem? Sogovorniki: prof. dr. John Oxford, virolog in vodilni strokovnjak za gripo; Eva Vrščaj, vodja projekta Imuno; prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine; dr. Ben Goldacre, avtor knjige Slaba znanost; dr. Veronika Učakar in dr. Maja Sočan, NIJZ. Avtorja/producenta: Luka Hvalc in Maja Stepančič Strokovni sodelavec: dr. Sašo Dolenc Pripovedovalca: Igor Velše in Bernard Stramič Oblikovna podoba: Katja Černela


Stran 14 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov