Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Odmor od modernega življenja

10.03.2015


Še predobro poznate naslednjo navado: še isto minuto, ko se zbudite, pregledate na svoj prenosni telefon, nato delate pred računalnikom ves dan in se k tema napravama - računalniku in mobilniku - vrnete kmalu zatem, ko zapustite službo ali šolo. Vprašanje, ki žene te ljudi naprej pri brskanju po spletu, ni "Kaj bi danes počel?", temveč "Kaj sem danes zamudil?" Se kdaj zamislite nad svojimi navadami?

"Pred letom sem zapustil splet, za katerega sem menil, da me dela neproduktivnega in da mi kvari dušo. Po tem času bi vam moral povedati, kako mi je ta odmor odpravil vse težave, me razsvetlil in me naredil bolj resničnega. Motil sem se." Paul Miller, The Verge

V knjigi The End of Absence oziroma Konec odsotnosti avtor in kanadski novinar Michael Harris piše, da moramo privesti nazaj tisto, kar smo izgubili v svetu nenehne povezanosti. Harris je sicer svoj 30-dnevni odmor, ki ga je poimenoval »analogni avgust«, in svoje izkušnje primerjal tudi z izkušnjami Paula Millerja:"Abstinenca ne bo nikoli rešitev oziroma odgovor, stvari nikoli ne bodo črno-bele. Življenje na spletu je zdaj del zraka, ki ga vdihavamo. Prihodnost je že prišla in menim, da ni nujno rešitev, če se je otepaš in se bojuješ proti njej."

Michael Harris je svoj odmor od sodobne tehnologije primerjal s prečiščevalno dieto s hrano.  Pa naši možgani to res občutijo na takšen način? "Gotovo se z odklopom moderne tehnike naši možgani prečistijo, a so hkrati tako intimno povezani z internetom - vsaj večina je takih -, da se slej ko prej vrnemo k njej. Časi se pač spreminjajo. komunikacija prek elektronske pošte je pogosta, tudi do novice dostopamo v digitalnem okolju," o tem, kako je koristnost takšne prečiščevalne diete, ko se odmaknemo od sodobne tehnologije, za različne generacije različna,  pravi  doktor znanosti s področja eksperimentalne psihologije Simon Brezovar z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Prelomno leto je leto 1985, pravi Michael Harris. Če si se rodil po tem letu, potem ne boš imel življenja v odrasli dobi brez spleta. Avtor te ljudi poimenuje Digital Natives oziroma digitalni domorodci. Naproti jim gredo digital immigrants – digitalni imigranti – rojeni pred letom 1985, ki se lahko pohvalijo s to izkušnjo, da so živeli pred izumom spleta, ki je na ravni izuma tiska Johannesa Gutenberga.

Ne samo tehnologija, na možgane delujejo in jih spreminjajo povsem vsakdanje stvari, razloži predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, doktor Zvezdan Pirtošek. "Spreminja jih tudi vožnja s kolesom ali potovanje na kakšen otok. Ni je stvari, ki ne bi spremenila naših možganov, res pa je, da se v povezavi s sodobno tehnologijo širi nekakšen orwelljanski scenarij." 

 "Vseeno ta pristni človeški odnos, ki ga imamo, še vedno ponuja več informacij, kot jih ponuja komuniciranje prek elektronskih pripomočkov, čeprav lahko tudi tam naše čustveno stanje že izrazimo s kakšnimi smeškoti. A vsega se prek tega ne da narediti. Tako da tu velja pravilo tako kot za vse ostale stvari - veljati mora neka enakomerna uravnoteženost." dr. Simon Brezovar

Vlaganje časa v nekaj drugega namesto v sodobno tehnologijo mora biti kakovostno. Kolikokrat smo bili priče prizoru – ali pa celo sami del dogodka –, ko so besede utihnile, oči pa smo usmerili v zaslon svojih mobilnih telefonov. "Sam verjamem, da je določena količina samote in odsotnosti ključnega pomena za človeške odnose. Samo poglejmo svoje najbolj intenzivne odnose, kot so ljubezenski ali erotični. Narava erosa je v tem, da si želiš tisto, česar ne moreš imeti. To, da nekoga pogrešaš, ko si res ločen od njega, je del poznavanja nekoga in ljubezni do njega," opažanje, da osebna interakcija postaja vse težja v primerjavi s tisto prek sodobne tehnologije, komentira Michael Harris.

"Za današnjo družbo je tudi pomembneje, da na primer pokaže fotografijo sebe pred sliko Mone Lize, kot pa to, da  dejansko stoji pred to znano sliko ter jo pristno in osebno doživlja. Ne verjame, da ima izkušnja neko vrednost, razen če jo posname in deli z drugimi," nadaljuje Michael Harris, ko govor nanese na to, da čeprav smo osebno na koncertu, ga spremljamo prek zaslona, saj neprestano fotografiramo in snemamo izvajalca.

 Pomemben koncept pri razpravi vpliva sodobne tehnologije na možgane je nevroplastičnost. Izraz izhaja iz grške besede plastos, ki pomeni upogljiv, saj lahko prihaja do novih funkcionalnih možnosti, ki so posledica nevrokemičnih, sinaptičnih, receptorskih sprememb.

Določeni deli možganov lahko proizvajajo nove celice, že obstoječe pa lahko vzpostavljajo nove poti in kombinacije. Kot pravi dr. Pirtošek: "Internet zahteva in spodbuja nekoliko drugačno delovanje možganov, nove drugačne povezave med strukturami, ki jih sicer že imamo." To pomeni, da bo na delu nevroplastičnost. Z razvojem novih celic in novih poti bomo omogočili možganom, da bodo delovali hitreje, a manj pozorno, manj koncentrirano, vendar bodo ob tem lahko ohranili in aktivirali tiste starejše krogotoke v možganih, ki pa nam bodo omogočali večjo kontemplativnost in poglobljeno razmišljanje. Nevroplastičnost je človeku v veliko pomoč tako pri prilagajanju spremembam v okolju kakor tudi pozneje, če pride do poškodb ali bolezni možganov.

Seveda pa imamo tudi primere, ki nam dokazujejo, da se ni dobro preveč zanašati na sodobno tehniko. V času, ko med vožnjo po zapletenem omrežju ulic nekega mesta skoraj vsakdo uporablja navigacijski sistem GPS, postaja to relevantno tudi za sposobnost orientacije oziroma navigacije, pove dr. Brezovar.

Tehnologija je sama po sebi nevtralna. Na eni strani je lahko naša čudovita zaveznica, ko zdravimo bolnega človeka ali ko si na učinkovit način želimo izboljšati znanje. Na drugi strani pa je seveda lahko naš velik sovražnik.

"Mislim, da ima vsakdo v svoji glavi glas, ki mu govori, da tako imenovana medijska dieta ni zdrava," je dejal Michael Harris in dodal, da nas miren um pogosto dela nemirne. Kar je opazil tudi pri sebi. Nenehno ga je bilo strah, da zamuja stvari, priložnost, življenje, če ni bil priklopljen na internet. Skorajda je bil odvisen od stvari, ki so mu odvračale pozornost. A ko si je vzel odmor od modernega življenja za en mesec v t.i. analognem avgustu, je navdihnil tudi nekaj drugih ljudi, da si na primer zdaj vsako nedeljo vzamejo čas za branje časopisa - papirneto verzijo, seveda -, za povezovanje z ljudmi osebno, ne pa prek družabnih omrežij. S tem ko izklopite mobitel, napolnite baterije pri sebi. Bi se lotili te digitalne detoksikacije?


Intelekta

898 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Odmor od modernega življenja

10.03.2015


Še predobro poznate naslednjo navado: še isto minuto, ko se zbudite, pregledate na svoj prenosni telefon, nato delate pred računalnikom ves dan in se k tema napravama - računalniku in mobilniku - vrnete kmalu zatem, ko zapustite službo ali šolo. Vprašanje, ki žene te ljudi naprej pri brskanju po spletu, ni "Kaj bi danes počel?", temveč "Kaj sem danes zamudil?" Se kdaj zamislite nad svojimi navadami?

"Pred letom sem zapustil splet, za katerega sem menil, da me dela neproduktivnega in da mi kvari dušo. Po tem času bi vam moral povedati, kako mi je ta odmor odpravil vse težave, me razsvetlil in me naredil bolj resničnega. Motil sem se." Paul Miller, The Verge

V knjigi The End of Absence oziroma Konec odsotnosti avtor in kanadski novinar Michael Harris piše, da moramo privesti nazaj tisto, kar smo izgubili v svetu nenehne povezanosti. Harris je sicer svoj 30-dnevni odmor, ki ga je poimenoval »analogni avgust«, in svoje izkušnje primerjal tudi z izkušnjami Paula Millerja:"Abstinenca ne bo nikoli rešitev oziroma odgovor, stvari nikoli ne bodo črno-bele. Življenje na spletu je zdaj del zraka, ki ga vdihavamo. Prihodnost je že prišla in menim, da ni nujno rešitev, če se je otepaš in se bojuješ proti njej."

Michael Harris je svoj odmor od sodobne tehnologije primerjal s prečiščevalno dieto s hrano.  Pa naši možgani to res občutijo na takšen način? "Gotovo se z odklopom moderne tehnike naši možgani prečistijo, a so hkrati tako intimno povezani z internetom - vsaj večina je takih -, da se slej ko prej vrnemo k njej. Časi se pač spreminjajo. komunikacija prek elektronske pošte je pogosta, tudi do novice dostopamo v digitalnem okolju," o tem, kako je koristnost takšne prečiščevalne diete, ko se odmaknemo od sodobne tehnologije, za različne generacije različna,  pravi  doktor znanosti s področja eksperimentalne psihologije Simon Brezovar z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Prelomno leto je leto 1985, pravi Michael Harris. Če si se rodil po tem letu, potem ne boš imel življenja v odrasli dobi brez spleta. Avtor te ljudi poimenuje Digital Natives oziroma digitalni domorodci. Naproti jim gredo digital immigrants – digitalni imigranti – rojeni pred letom 1985, ki se lahko pohvalijo s to izkušnjo, da so živeli pred izumom spleta, ki je na ravni izuma tiska Johannesa Gutenberga.

Ne samo tehnologija, na možgane delujejo in jih spreminjajo povsem vsakdanje stvari, razloži predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, doktor Zvezdan Pirtošek. "Spreminja jih tudi vožnja s kolesom ali potovanje na kakšen otok. Ni je stvari, ki ne bi spremenila naših možganov, res pa je, da se v povezavi s sodobno tehnologijo širi nekakšen orwelljanski scenarij." 

 "Vseeno ta pristni človeški odnos, ki ga imamo, še vedno ponuja več informacij, kot jih ponuja komuniciranje prek elektronskih pripomočkov, čeprav lahko tudi tam naše čustveno stanje že izrazimo s kakšnimi smeškoti. A vsega se prek tega ne da narediti. Tako da tu velja pravilo tako kot za vse ostale stvari - veljati mora neka enakomerna uravnoteženost." dr. Simon Brezovar

Vlaganje časa v nekaj drugega namesto v sodobno tehnologijo mora biti kakovostno. Kolikokrat smo bili priče prizoru – ali pa celo sami del dogodka –, ko so besede utihnile, oči pa smo usmerili v zaslon svojih mobilnih telefonov. "Sam verjamem, da je določena količina samote in odsotnosti ključnega pomena za človeške odnose. Samo poglejmo svoje najbolj intenzivne odnose, kot so ljubezenski ali erotični. Narava erosa je v tem, da si želiš tisto, česar ne moreš imeti. To, da nekoga pogrešaš, ko si res ločen od njega, je del poznavanja nekoga in ljubezni do njega," opažanje, da osebna interakcija postaja vse težja v primerjavi s tisto prek sodobne tehnologije, komentira Michael Harris.

"Za današnjo družbo je tudi pomembneje, da na primer pokaže fotografijo sebe pred sliko Mone Lize, kot pa to, da  dejansko stoji pred to znano sliko ter jo pristno in osebno doživlja. Ne verjame, da ima izkušnja neko vrednost, razen če jo posname in deli z drugimi," nadaljuje Michael Harris, ko govor nanese na to, da čeprav smo osebno na koncertu, ga spremljamo prek zaslona, saj neprestano fotografiramo in snemamo izvajalca.

 Pomemben koncept pri razpravi vpliva sodobne tehnologije na možgane je nevroplastičnost. Izraz izhaja iz grške besede plastos, ki pomeni upogljiv, saj lahko prihaja do novih funkcionalnih možnosti, ki so posledica nevrokemičnih, sinaptičnih, receptorskih sprememb.

Določeni deli možganov lahko proizvajajo nove celice, že obstoječe pa lahko vzpostavljajo nove poti in kombinacije. Kot pravi dr. Pirtošek: "Internet zahteva in spodbuja nekoliko drugačno delovanje možganov, nove drugačne povezave med strukturami, ki jih sicer že imamo." To pomeni, da bo na delu nevroplastičnost. Z razvojem novih celic in novih poti bomo omogočili možganom, da bodo delovali hitreje, a manj pozorno, manj koncentrirano, vendar bodo ob tem lahko ohranili in aktivirali tiste starejše krogotoke v možganih, ki pa nam bodo omogočali večjo kontemplativnost in poglobljeno razmišljanje. Nevroplastičnost je človeku v veliko pomoč tako pri prilagajanju spremembam v okolju kakor tudi pozneje, če pride do poškodb ali bolezni možganov.

Seveda pa imamo tudi primere, ki nam dokazujejo, da se ni dobro preveč zanašati na sodobno tehniko. V času, ko med vožnjo po zapletenem omrežju ulic nekega mesta skoraj vsakdo uporablja navigacijski sistem GPS, postaja to relevantno tudi za sposobnost orientacije oziroma navigacije, pove dr. Brezovar.

Tehnologija je sama po sebi nevtralna. Na eni strani je lahko naša čudovita zaveznica, ko zdravimo bolnega človeka ali ko si na učinkovit način želimo izboljšati znanje. Na drugi strani pa je seveda lahko naš velik sovražnik.

"Mislim, da ima vsakdo v svoji glavi glas, ki mu govori, da tako imenovana medijska dieta ni zdrava," je dejal Michael Harris in dodal, da nas miren um pogosto dela nemirne. Kar je opazil tudi pri sebi. Nenehno ga je bilo strah, da zamuja stvari, priložnost, življenje, če ni bil priklopljen na internet. Skorajda je bil odvisen od stvari, ki so mu odvračale pozornost. A ko si je vzel odmor od modernega življenja za en mesec v t.i. analognem avgustu, je navdihnil tudi nekaj drugih ljudi, da si na primer zdaj vsako nedeljo vzamejo čas za branje časopisa - papirneto verzijo, seveda -, za povezovanje z ljudmi osebno, ne pa prek družabnih omrežij. S tem ko izklopite mobitel, napolnite baterije pri sebi. Bi se lotili te digitalne detoksikacije?


05.05.2020

Korenine druge svetovne vojne

Ko se danes oziramo v majske dni leta 1945, ko s eje pred 75. leti končala druga svetovna vojna, se nam kaj lahko zazdi, da je bil to radosten čas. Vsi smo vendar videli fotografije mornarjev, kako ob zmagi poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, videli smo tudi nasmejane partizane, kako korakajo po s soncem obsijanih ulicah pravkar osvobojene Ljubljane. Toda te ikonične podobe nas ne smejo preslepiti. Ko so na stari celini puške naposled utihnile, je bilo opustošenje resnično pretresljivo: v vsega šestih letih je umrlo od 35 do 40 milijonov ljudi. Strašljiva je bila tudi škoda, ki je povsod po celini doletela stanovanjske objekte. Od z zemljo zravnanega britanskega Coventryja prek Dresdna in Varšave do Minska Evropejci na koncu povečini niso imeli kje bivati. Kot v knjigi Podivjana celina opozarja sodobni britanski zgodovinar Keith Lowe, so do konca vojne z delovanjem prenehale malodane vse institucije, ki jih običajno povezujemo z normalnim funkcioniranjem sodobne civilizacije, med njimi državne in krajevne oblasti, policija, potniški promet, pošta, prekinjena je bila celo oskrba z najosnovnejšimi živili. Brezzakonje, bolezen, lakota in smrt vsepovsod, torej. Kako se je Evropa znašla v takem položaju? Kako je mogoče, da je po pičlih 21 letih, ki so minila od konca prve svetovne, tako imenovane vélike vojne, za katero se je nekoč celo govorilo, da si v luči opustošenja, ki ga je pustila za seboj, nihče ne bo drznil začeti novega spopada, 1. septembra leta 1939 vendarle izbruhnila še druga svetovna vojna? Kateri zgodovinski dejavniki so pravzaprav vodili v ponovni ples smrti? – Prav to vprašanje nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili tri zgodovinarje: dr. Kornelijo Ajlec, predavateljico na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Bojana Godešo, znanstvenega svetnika pri Inštitutu za novejšo zgodovino, in dr. Egona Pelikana, znanstvenega svetnika pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Mati domovina kliče, spomenik padlim branilcem Stalingrada, Volgograd, Rusija (Goran Dekleva)


28.04.2020

Bomo koronakrizo znali izkoristiti za pospešek v smeri ogljične nevtralnosti?

Pred pandemijo je veljajo, da bo prav leto 2020 ključno za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, številna so bila opozorila, da je zdaj skrajni čas, ko še lahko ujamemo zadnji vlak in se izognemo najhujšim podnebnim scenarijem. Zaradi koronakrize so se prioritete spremenile, svetovna gospodarstva so v krizi, vse bolj negotovi so tudi odnosi med državami. Resda so se tudi izpusti toplogrednih znižali, po trenutnih ocenah Svetovne meteorološke organizacije za 5 odstotkov na svetovni ravni, toda to je lahko dvorezen meč. Po zadnji gospodarski krizi so se izpusti hitro dvignili na nove rekordne ravni, kako bo tokrat, bo odločilno. Za doseganje podnebnih ciljev bodo potrebne temeljite spremembe, tako na ravni tehnologij in procesov, kot na področju naših navad. Pandemija je lahko tudi katalizator za potrebne spremembe. Konec koncev je poskrbela za nekaj radikalnih rezov, ki so se zdeli še včeraj nemogoči. Tudi Evropska unija stavi na zeleno okrevanje gospodarstev. Toda ambiciozne načrte bo potrebno tudi izpeljati v praksi in na tem področju so številne evropske države, tudi Slovenija, v preteklosti precej zaostajale. Bo tokrat drugače? Kakšna bo dolgoročna dediščina aktualne zdravstvene krize za usodo planeta in podnebja, smo preverjali v tokratni Intelekti, v kateri so sodelovali vodja sektorja za okolje in podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bolte, strokovnjak za mednarodne odnose dr. Danijel Crnčec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Matjaž Česen s Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan, okoljski ekonomist dr. Jonas Sonneschein iz organizacije Umanotera, klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje in Taj Zavodnik iz društva za sonaravni razvoj Focus. Foto: geral/pixabay


21.04.2020

Glasba v družbenih spremembah

Glasba je svoje mesto imela že v antiki, v srednjem veku je bila del sedmih svobodnih umetnosti. Te zajemajo to, kar danes pojmujemo kot znanost. Kasneje v devetnajstem stoletju postane glasba del lepih umetnosti, kjer ima v primerjavi s slikarstvom in kiparstvom prav posebno mesto, saj lahko brez besed nagovori človeka v tistih niansah, kamor druge umetnosti ne sežejo. Pevec skupine U2, Bono, je nekoč dejal: »Glasba lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi«. To pa je tudi iztočnica tokratne Intelekte, v kateri smo razmišljali o povezavah med glasbo in družbo; o glasbeni ekspresiji v duha časa, o učinkih glasbe na posameznika in družbo ter o vlogi in funkciji glasbe v izrednih razmerah, ki ga je zaznamovala epidemija Covida-19. Odgovore na ta vprašanja odgovarjajo etnomuzikolog dr. Svanibor Pettan, dr. Ičo Vidmar, kulturni sociolog in glasbeni novinar ter kulturni antropolog dr. Rajko Muršič.


14.04.2020

Ponovitev ljubljanskega potresa bo mnogo večja katastrofa

Pred 125 leti je Ljubljano stresel potres, ki je uničil 10 odstotkov stavb v mestu. Čutili so ga od Dunaja, do Firenc in Splita. Na njegovih ruševinah so zrastle zgradbe, ki danes določajo podobo središča mesta in veliko več pozornosti se je namenjalo njihovi potresni varnosti. Danes ima Ljubljana desetkrat več prebivalcev in številne zgradbe, šole in bolnice iz prvih desetletij po 2. svetovni vojni, ki ponovitve takšnega potresa ne bodo preživele. Zakaj je temu tako, kakšne so rešitve in koliko je možnosti, da jih uresničimo pravočasno, preverjamo v tokratni Intelekti.


07.04.2020

Svet v koronarecesiji

Pandemija novega koronavirusa bo po vsem sodeč povzročila katastrofo tudi v svetovnem gospodarstvu. Vrednosti delnic na borzah so že strmoglavile, nezaposlenost pa raste v nebo in vse kaže, da bo samo še slabše. Bruto družbeni proizvod v najbolj razvitih državah naj bi se po nekaterih ocenah letos zmanjšal za okoli 10%. Tako slabih številk menda nismo videli vse od velike depresije leta 1929. Kaj vse to pomeni za globalno ekonomsko ter družbeno-politično življenje? Kaj za razmerja moči med državami? Kako bi se iz »koronarecesije« mogli izkopati čim hitreje in kaj nas utegne čakati na drugi strani krize? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili sociologa in predavatelja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Gorazda Kovačiča, ter ekonomiste: predavatelja na ljubljanski Ekonomski fakulteti, dr. Jožeta P. Damijana, strokovnega sodelavca iste visokošolske ustanove, Igorja Feketijo, in predavatelja na Victorijini univerzi v novozelandskem Wellingtonu, dr. Matevža Raškovića. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: geralt (Pixabay)


31.03.2020

Raziskovalci hitijo, vendar čas ni njihov zaveznik

Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Hitro širjenje novega koronavirusa in naraščanje števila hudo bolnih zaposluje številne strokovnjake: farmacevte, zdravnike, virologe, raziskovalce. Z nekaterimi smo govorili za oddajo Intelekta. S tem, kako napreduje iskanje učinkovitega cepiva in zdravila, se ukvarja sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kaj že vemo o virusu, bo pojasnila virologinja prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. V oddaji bosta sodelovala tudi infektologa prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani in prof. dr. Andrej Trampuž s klinike Charite v Berlinu, ki oba zdravita najtežje bolnike okužene z novim koronavirusom. Kako nam bo v boju proti COVID-19 v pomoč farmacevtska stroka, pa bo povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Ri_Ya/ Pixabay


24.03.2020

Jane Fonda je to počela že v 80ih

Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini. O pomenu gibanja in o priljubljenosti spletne telovadbe z gosti. – direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar – vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek –športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta -fitnes trenerka, diplomantka fakultete za šport, ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda


17.03.2020

Tehnologija : Virus (1:0)

Pandemije nalezljivih bolezni so grožnje, proti katerim se človeštvo bojuje že vso svojo zgodovino. Informacijska družba zaradi hitrega prenosa informacij te grožnje obvladuje bolje kot kadarkoli, veliko vlogo pri tem igra umetna inteligenca, ki jo uporabljamo pri spremljanju, preprečevanju in napovedovanju širjenja okužbe, pa tudi pri razvoju cepiv in zdravil. Uspešno? Bo tehnologija prestala preizkušnjo Covid-19? O tem v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.


10.03.2020

"Osamljenost je boleča, nalezljiva in življenjsko nevarna"

Eden vodilnih evropskih raziskovalcev osamljenosti nemški psihiater prof. Manfred Spitzer pravi, da osamljenost boli, da je nalezljiva in da se pogosto celo konča s smrtjo. Tudi raziskave kažejo, da je smrtonosnejša od kajenja, debelosti, alkoholizma in še številnih drugih bolezni, za katere vemo, da ogrožajo človekovo življenje. Osamljenost zamaje človekovo fizično in psihično zdravje. Prav zato smo v središče oddaje Intelekta postavili problematiko osamljenosti. Ob prof. dr. Manfredu Spitzerju (Univerzitetna klinika Ulm) sodelujejo še: antropologinja dr. Jerca Legan Cvikl, socialna delavka prof. dr. Jana Mali (Fakulteta za socialno delo Ljubljana), pravnica Rožca Šonc (ZDUS) in antropolog prof. dr. Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay


03.03.2020

Zakaj (ni)si feminist?

Menite, da si vsi ljudje zaslužimo enake pravice in enake možnosti? Nasprotujete nasilju v družbi? Ste za pravičnost? Zahtevate za enako delo, enako plačilo? Če je tako, potem ste feminist oziroma feministka. Ima beseda feminizem še vedno negativen prizvok in vam povzroča nelagodje? Ali pa feminizem doživljate kot nekaj povsem samoumevnega? O feminizmu, torej o dolgoletnih prizadevanjih za dosego enakosti in enakopravnosti, o vlogi aktivizma danes, pa o aktualnem lokalnem in globalnem dogajanju, smo govorili v tokratni Intelekti. Svoje poglede so predstavili pisateljica in publicistka Tea Hvala, raziskovalka z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič, direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač in urednik ter publicist dr. Aljoša Harlamov.


25.02.2020

Kako zaustaviti divjanje hitre mode?

Številke o stranski škodi industrije mode in tekstila so zastrašujoče in le še naraščajo. Danes na svetovni ravni zavržemo 92 milijonov ton oblačil letno, po ocenah pa se utegne proizvodnja oblačil v prihodnjem desetletju podvojiti. Če ob tem upoštevamo, da za izdelavo ene majice porabimo toliko vode, kot je človek popije v dveh letih in pol, potem ni presenetljivo niti, da je tekstilna industrija odgovorna za 20 odstotkov vse onesnažene vode na svetu. Prispeva tudi 10 odstotkov toplogrednih izpustov in še bi lahko naštevali. Obenem je danes že vsakomur jasno, da je kvaliteta velikega dela oblačil izredno slaba, da bodo zagotovo v manj kot letu za stran. Toda recikliramo le 1 odstotek tekstila. Do nedavno se temu preprosto nihče ni posvečal. Toda slovensko znanje utegne to spremeniti. V Mariboru so uspešno postavili sploh prvo demonstracijsko linijo za kemijsko recikliranje na svetu, kjer lahko učinkovito reciklirajo štiri najpogostejše sestavine oblačil. Za to znanje se zdaj zanimajo tudi velikani tekstilne industrije. O ceni tekstilne industrije in možnih rešitvah z gostjami prof. dr. Aleksandro Lobnik z mariborske Strojne fakultete in Inštituta za okoljevarstvo in senzorje, Živo Lopatič, vodjo Zavoda za pravično trgovino Tri muhe in dr. Katjo Simončič, raziskovalko na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Foto: Pixabay


18.02.2020

Samo še 27 nas je …

Že dobra tri leta, vse od razvpitega referenduma junija 2016, se malodane vsak dan sprašujemo, kaj bo z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske po brexitu. Neprimerno manj pozornosti pa smo, tako se vsaj zdi, doslej namenjali vprašanju, kakšna prihodnost pravzaprav čaka Unijo samo. Se bo, zdaj ko je ne bo več oviral tradicionalni britanski integracijski skepticizem, uspela institucionalno trdneje in globlje povezati? Se bo – še posebej če so bodo potrdile napovedi, da se Združeno kraljestvo utegne po brexitu spremeniti v nemočnega kmeta na svetovni geopolitični šahovnici – tudi med navadnimi državljankami in državljani sedemindvajseterice okrepilo zavedanje, da na nemajhne izzive 21. stoletja lahko ustrezno odgovorimo samo skupaj in povezani? Ali pa se bodo, nasprotno, notranja razmerja moči med članicami povsem porušila in bo Unija začela malodane izključno služiti nemškim interesom, nemški hegemoniji? Bo gospodarstvo Unije brez britanskega prispevka globalno sploh še konkurenčno v tekmi z Američani, Kitajci, Japonci in drugimi? - Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratni Intelekti. Pri tem so nam bili v pomoč naši gostje: ekonomist, predavatelj na ljubljanski Ekonomski fakulteti dr. Bogomir Kovač ter politologa, predavatelja na Fakulteti za družbene vede iste univerze dr. Danica Fink Hafner in dr. Jure Požgan. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


11.02.2020

Mami, a mi daš telefon?

Danes obeležujemo dan varne rabe interneta, ki ga vsak drugi torek v februarju obeleži več kot 140 držav. Točka osveščanja o varni rabi interneta safe.si želi letos na pretirano rabo mobilnih telefonov opozoriti starše. Medtem ko svojim otrokom omejujejo in prepovedujejo uporabo, sami mobilne telefone uporabljajo med kosilom, večerjo, zvečer v postelji, med igro in pogovorom z otroki, celo med vožnjo in med mnogimi drugimi dejavnostmi. O varni rabi interneta v današnji Intelekti, goste je v studio na pogovor o tem povabila Urška Henigman.


04.02.2020

Oglaševanje in neenakosti v družbi

Po nedavnih raziskavah je povprečen človek izpostavljen 3600 reklamam na dan. Naša življenja so prežeta z oglasi, ki vplivajo na to kako razmišljamo o sebi in svetu. Dnevno smo izpostavljeni oglasom, v katerih ženske nastopajo na pol gole ali reklamirajo gospodinjske pripomočke, pa oglasom, v katerih so moški prikazani kot uspešneži, ki pa ne znajo uporabljati pralnega stroja ali nahraniti otroka. Kako naj razumemo zgodbe, ki nam jih pripovedujejo reklame? Kako oglaševanje definira družbo? Kaj sporoča otrokom? Zakaj so stereotipi v oglaševanju škodljivi? Ali obstajajo omejitve in kakšne so? O vsem tem smo spregovorili v oddaji Intelekta. Svoja mnenja so soočili raziskovalka Ana Pavlič iz Inštituta za proučevanje enakosti spolov, predsednik oglaševalskega razsodišča Jaka Repanšek ter antropologinja dr. Renata Šribar.


28.01.2020

Komu gori?

V letošnji rekordni sezoni požarov je v Avstraliji do zdaj umrlo 32 ljudi in več kot milijarda živali. Pogorela so tudi obsežna območja naravnih parkov, kjer so domovali nekateri zadnji predstavniki starodavnih vrst še iz dobe dinozavrov. Kakšne bodo posledice tako hude izgube življenjskega prostora za avstralske avtohtone in edinstvene vrste, je težko ocenjevati. Toda trendi niso obetavni. Na vse toplejšem planetu so ekstremni vremenski dogodki postali bolj pogosti. V rekordno sušnem poletju je bil tudi obseg požarov v Amazoniji rekorden. V času, ko se intenzivno pogozdovanje vse pogosteje omenja kot odgovor na segrevanje planeta, izginjajo v plamenih vse obsežnejša gozdna območja. Daleč od oči javnosti gorijo tudi obsežni severni gozdovi, kjer so izpusti toplogrednih plinov daleč največji. Kaj nam lahko povejo ti požari? V času šestega masovnega izumiranja živalskih in rastlinskih vrst, ki smo mu danes priča, tako obsežne izgube naravnih gozdov nedvomno pomenijo katastrofo, katere domet si težko predstavljamo. Foto:Pixabay


21.01.2020

Slovesnki dijaki boljši od povprečja OECD

Slovenski 15-letniki so v mednarodni raziskavi pismenosti PISA 2018 izkazali višje znanje bralne, matematične in naravoslovne pismenosti od povprečja dosežkov drugih držav članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. A primerjava rezultatov v daljšem časovnem obdobju in bolj temeljita analiza podatkov kažeta na kar nekaj izzivov slovenskega šolskega sistema: povprečni dosežki slovenske mladine rahlo, a konstantno padajo, bolj kot v drugih državah OECD-ja se opažajo razlike med spoloma, slabši dosežki mladih z migrantskim ozadjem in tistih, ki izhajajo iz šibkega socialno-ekonomskega okolja. Prav tako so slovenski dijaki nadpovprečno žalostni in zaskrbljeni ter ne občutijo podpore učiteljev.


14.01.2020

Kaj pa vi gledate?

Začetek novega leta prinese nagrajevanje najboljših filmskih in televizijskih ustvarjalcev, kjer so vse pomembnejši igralci internetni ponudniki videa na zahtevo. Kako spreminjajo televizijo, filmsko industrijo, navade gledalcev in kakšen je njihov vpliv na regionalno produkcijo? Novo medijsko krajino in najodmevnejše dogodke minulega leta pretresajo kritičarka Ana Jurc, filmski zgodovinar prof. dr. Peter Stanković, multimedijski ustvarjalec Luka Marčetič in urednik Jani Virk. Oddajo je pripravila Urška Henigman


07.01.2020

Novodobna obsedenost s pozitivnimi afirmacijami, motivacijskimi seminarji in “life coachingom”

Življenje je zahtevno. Ni sprehod po cvetočem travniku. Vsaj ne vedno. Čeprav nam to vizijo pogosto ponujajo in mi, ji radi nasedamo. Ker, le kdo si ne bi želel zlahka in takoj preobraziti svojega življenja v sijajno zgodbo sreče, materialnega obilja in zaupanja vase? Ljudje postajajo vse bolj obsedeni s pozitivnimi afirmacijami, motivacijskimi seminarji in “life coachingom”. Zdi se, kot da so "negativna" čustva, izkušnje "neuspeha" in nestorilnost samo še za pokop. Za odgovore, razmislek, debato, so bili z nami gostje: Valentina Smej Novak, publicistka in založnica, dr. Sanja Rozman, zdravnica in psihoterapevtka in Aljoša Bagola, kreativni direktor; vsi trije tudi knjižni avtorji.


31.12.2019

Ko pod letom potegnemo črto

V zadnji letošnji Intelekti smo pripravili izbor nekaterih najzanimivejših tem iz iztekajočega se leta, tem, ki bodo najverjetneje relevantne tudi v prihodnje. Med temi lahko izpostavimo nagle spremembe v živi naravi kot v rabah sodobnih tehnologij in njihovem vplivu na družbo. Naglo izumiranje vrst, predvsem žuželk, je morda manj izpostavljeno kot podnebne spremembe, dolgoročne posledice pa utegnejo biti še usodnejše. Novi podnebni realnosti se sicer že skušajo prilagoditi tudi nekatere panoge, kot je turizem. Nedvomno ne moremo mimo vzpona umetne inteligence, ki poleg koristnih načinov rabe, ponuja tudi izredne možnosti za zlorabe. Dotaknili smo se tehnologije lažnih videov in avtonomnih orožij. Za uspeh v tem kompleksnem svetu so danes, to nas prepričuje tudi popkultura s poplavo superjunakov, potrebne super moči, ali vsaj njihova projekcija, kot kaže fenomen t. i. superžensk. Leto 2019 je bilo tudi zelo bogato z različnimi obletnicami. Izbrali smo legendarni Woodstock in preverili, kakšen je njegov odmev 50 let pozneje. Foto: Pixabay


24.12.2019

Razkroj skupnosti, preobremenjeni starši, odvisni otroci

V prevodu Anite Jadrič je pri Mladinski knjigi izšel težko pričakovani četrti, zadnji del neapeljskega cikla Elene Ferrante O izgubljeni deklici. Osupljiva pripoved o življenjskem prijateljstvu med Lilo in Eleno je končana, neapeljska tetralogija pa z nasprotji med revnim jugom in bogatim severom, delavci in intelektualci, mafijo in politiko, nasiljem in ljubeznijo oriše kompleksno množico vlog, ki jih ženske, moški in otroci v različnih obdobjih zasedajo v italijanski družbi. V tokratni oddaji Intelekta smo se pogovarjali, ali je v slovenski družbi zelo drugače in kako so se vloge z leti spreminjale. O družinskem življenju nekoč in danes prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo, prof. dr. Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede, obe z Univerze v Ljubljani in Katarina Veselko iz podjetja OK Consulting. Oddajo je pripravila Urška Henigman.


Stran 12 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov