Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Odmor od modernega življenja

10.03.2015


Še predobro poznate naslednjo navado: še isto minuto, ko se zbudite, pregledate na svoj prenosni telefon, nato delate pred računalnikom ves dan in se k tema napravama - računalniku in mobilniku - vrnete kmalu zatem, ko zapustite službo ali šolo. Vprašanje, ki žene te ljudi naprej pri brskanju po spletu, ni "Kaj bi danes počel?", temveč "Kaj sem danes zamudil?" Se kdaj zamislite nad svojimi navadami?

"Pred letom sem zapustil splet, za katerega sem menil, da me dela neproduktivnega in da mi kvari dušo. Po tem času bi vam moral povedati, kako mi je ta odmor odpravil vse težave, me razsvetlil in me naredil bolj resničnega. Motil sem se." Paul Miller, The Verge

V knjigi The End of Absence oziroma Konec odsotnosti avtor in kanadski novinar Michael Harris piše, da moramo privesti nazaj tisto, kar smo izgubili v svetu nenehne povezanosti. Harris je sicer svoj 30-dnevni odmor, ki ga je poimenoval »analogni avgust«, in svoje izkušnje primerjal tudi z izkušnjami Paula Millerja:"Abstinenca ne bo nikoli rešitev oziroma odgovor, stvari nikoli ne bodo črno-bele. Življenje na spletu je zdaj del zraka, ki ga vdihavamo. Prihodnost je že prišla in menim, da ni nujno rešitev, če se je otepaš in se bojuješ proti njej."

Michael Harris je svoj odmor od sodobne tehnologije primerjal s prečiščevalno dieto s hrano.  Pa naši možgani to res občutijo na takšen način? "Gotovo se z odklopom moderne tehnike naši možgani prečistijo, a so hkrati tako intimno povezani z internetom - vsaj večina je takih -, da se slej ko prej vrnemo k njej. Časi se pač spreminjajo. komunikacija prek elektronske pošte je pogosta, tudi do novice dostopamo v digitalnem okolju," o tem, kako je koristnost takšne prečiščevalne diete, ko se odmaknemo od sodobne tehnologije, za različne generacije različna,  pravi  doktor znanosti s področja eksperimentalne psihologije Simon Brezovar z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Prelomno leto je leto 1985, pravi Michael Harris. Če si se rodil po tem letu, potem ne boš imel življenja v odrasli dobi brez spleta. Avtor te ljudi poimenuje Digital Natives oziroma digitalni domorodci. Naproti jim gredo digital immigrants – digitalni imigranti – rojeni pred letom 1985, ki se lahko pohvalijo s to izkušnjo, da so živeli pred izumom spleta, ki je na ravni izuma tiska Johannesa Gutenberga.

Ne samo tehnologija, na možgane delujejo in jih spreminjajo povsem vsakdanje stvari, razloži predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, doktor Zvezdan Pirtošek. "Spreminja jih tudi vožnja s kolesom ali potovanje na kakšen otok. Ni je stvari, ki ne bi spremenila naših možganov, res pa je, da se v povezavi s sodobno tehnologijo širi nekakšen orwelljanski scenarij." 

 "Vseeno ta pristni človeški odnos, ki ga imamo, še vedno ponuja več informacij, kot jih ponuja komuniciranje prek elektronskih pripomočkov, čeprav lahko tudi tam naše čustveno stanje že izrazimo s kakšnimi smeškoti. A vsega se prek tega ne da narediti. Tako da tu velja pravilo tako kot za vse ostale stvari - veljati mora neka enakomerna uravnoteženost." dr. Simon Brezovar

Vlaganje časa v nekaj drugega namesto v sodobno tehnologijo mora biti kakovostno. Kolikokrat smo bili priče prizoru – ali pa celo sami del dogodka –, ko so besede utihnile, oči pa smo usmerili v zaslon svojih mobilnih telefonov. "Sam verjamem, da je določena količina samote in odsotnosti ključnega pomena za človeške odnose. Samo poglejmo svoje najbolj intenzivne odnose, kot so ljubezenski ali erotični. Narava erosa je v tem, da si želiš tisto, česar ne moreš imeti. To, da nekoga pogrešaš, ko si res ločen od njega, je del poznavanja nekoga in ljubezni do njega," opažanje, da osebna interakcija postaja vse težja v primerjavi s tisto prek sodobne tehnologije, komentira Michael Harris.

"Za današnjo družbo je tudi pomembneje, da na primer pokaže fotografijo sebe pred sliko Mone Lize, kot pa to, da  dejansko stoji pred to znano sliko ter jo pristno in osebno doživlja. Ne verjame, da ima izkušnja neko vrednost, razen če jo posname in deli z drugimi," nadaljuje Michael Harris, ko govor nanese na to, da čeprav smo osebno na koncertu, ga spremljamo prek zaslona, saj neprestano fotografiramo in snemamo izvajalca.

 Pomemben koncept pri razpravi vpliva sodobne tehnologije na možgane je nevroplastičnost. Izraz izhaja iz grške besede plastos, ki pomeni upogljiv, saj lahko prihaja do novih funkcionalnih možnosti, ki so posledica nevrokemičnih, sinaptičnih, receptorskih sprememb.

Določeni deli možganov lahko proizvajajo nove celice, že obstoječe pa lahko vzpostavljajo nove poti in kombinacije. Kot pravi dr. Pirtošek: "Internet zahteva in spodbuja nekoliko drugačno delovanje možganov, nove drugačne povezave med strukturami, ki jih sicer že imamo." To pomeni, da bo na delu nevroplastičnost. Z razvojem novih celic in novih poti bomo omogočili možganom, da bodo delovali hitreje, a manj pozorno, manj koncentrirano, vendar bodo ob tem lahko ohranili in aktivirali tiste starejše krogotoke v možganih, ki pa nam bodo omogočali večjo kontemplativnost in poglobljeno razmišljanje. Nevroplastičnost je človeku v veliko pomoč tako pri prilagajanju spremembam v okolju kakor tudi pozneje, če pride do poškodb ali bolezni možganov.

Seveda pa imamo tudi primere, ki nam dokazujejo, da se ni dobro preveč zanašati na sodobno tehniko. V času, ko med vožnjo po zapletenem omrežju ulic nekega mesta skoraj vsakdo uporablja navigacijski sistem GPS, postaja to relevantno tudi za sposobnost orientacije oziroma navigacije, pove dr. Brezovar.

Tehnologija je sama po sebi nevtralna. Na eni strani je lahko naša čudovita zaveznica, ko zdravimo bolnega človeka ali ko si na učinkovit način želimo izboljšati znanje. Na drugi strani pa je seveda lahko naš velik sovražnik.

"Mislim, da ima vsakdo v svoji glavi glas, ki mu govori, da tako imenovana medijska dieta ni zdrava," je dejal Michael Harris in dodal, da nas miren um pogosto dela nemirne. Kar je opazil tudi pri sebi. Nenehno ga je bilo strah, da zamuja stvari, priložnost, življenje, če ni bil priklopljen na internet. Skorajda je bil odvisen od stvari, ki so mu odvračale pozornost. A ko si je vzel odmor od modernega življenja za en mesec v t.i. analognem avgustu, je navdihnil tudi nekaj drugih ljudi, da si na primer zdaj vsako nedeljo vzamejo čas za branje časopisa - papirneto verzijo, seveda -, za povezovanje z ljudmi osebno, ne pa prek družabnih omrežij. S tem ko izklopite mobitel, napolnite baterije pri sebi. Bi se lotili te digitalne detoksikacije?


Intelekta

898 epizod


Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.

Odmor od modernega življenja

10.03.2015


Še predobro poznate naslednjo navado: še isto minuto, ko se zbudite, pregledate na svoj prenosni telefon, nato delate pred računalnikom ves dan in se k tema napravama - računalniku in mobilniku - vrnete kmalu zatem, ko zapustite službo ali šolo. Vprašanje, ki žene te ljudi naprej pri brskanju po spletu, ni "Kaj bi danes počel?", temveč "Kaj sem danes zamudil?" Se kdaj zamislite nad svojimi navadami?

"Pred letom sem zapustil splet, za katerega sem menil, da me dela neproduktivnega in da mi kvari dušo. Po tem času bi vam moral povedati, kako mi je ta odmor odpravil vse težave, me razsvetlil in me naredil bolj resničnega. Motil sem se." Paul Miller, The Verge

V knjigi The End of Absence oziroma Konec odsotnosti avtor in kanadski novinar Michael Harris piše, da moramo privesti nazaj tisto, kar smo izgubili v svetu nenehne povezanosti. Harris je sicer svoj 30-dnevni odmor, ki ga je poimenoval »analogni avgust«, in svoje izkušnje primerjal tudi z izkušnjami Paula Millerja:"Abstinenca ne bo nikoli rešitev oziroma odgovor, stvari nikoli ne bodo črno-bele. Življenje na spletu je zdaj del zraka, ki ga vdihavamo. Prihodnost je že prišla in menim, da ni nujno rešitev, če se je otepaš in se bojuješ proti njej."

Michael Harris je svoj odmor od sodobne tehnologije primerjal s prečiščevalno dieto s hrano.  Pa naši možgani to res občutijo na takšen način? "Gotovo se z odklopom moderne tehnike naši možgani prečistijo, a so hkrati tako intimno povezani z internetom - vsaj večina je takih -, da se slej ko prej vrnemo k njej. Časi se pač spreminjajo. komunikacija prek elektronske pošte je pogosta, tudi do novice dostopamo v digitalnem okolju," o tem, kako je koristnost takšne prečiščevalne diete, ko se odmaknemo od sodobne tehnologije, za različne generacije različna,  pravi  doktor znanosti s področja eksperimentalne psihologije Simon Brezovar z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Prelomno leto je leto 1985, pravi Michael Harris. Če si se rodil po tem letu, potem ne boš imel življenja v odrasli dobi brez spleta. Avtor te ljudi poimenuje Digital Natives oziroma digitalni domorodci. Naproti jim gredo digital immigrants – digitalni imigranti – rojeni pred letom 1985, ki se lahko pohvalijo s to izkušnjo, da so živeli pred izumom spleta, ki je na ravni izuma tiska Johannesa Gutenberga.

Ne samo tehnologija, na možgane delujejo in jih spreminjajo povsem vsakdanje stvari, razloži predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, doktor Zvezdan Pirtošek. "Spreminja jih tudi vožnja s kolesom ali potovanje na kakšen otok. Ni je stvari, ki ne bi spremenila naših možganov, res pa je, da se v povezavi s sodobno tehnologijo širi nekakšen orwelljanski scenarij." 

 "Vseeno ta pristni človeški odnos, ki ga imamo, še vedno ponuja več informacij, kot jih ponuja komuniciranje prek elektronskih pripomočkov, čeprav lahko tudi tam naše čustveno stanje že izrazimo s kakšnimi smeškoti. A vsega se prek tega ne da narediti. Tako da tu velja pravilo tako kot za vse ostale stvari - veljati mora neka enakomerna uravnoteženost." dr. Simon Brezovar

Vlaganje časa v nekaj drugega namesto v sodobno tehnologijo mora biti kakovostno. Kolikokrat smo bili priče prizoru – ali pa celo sami del dogodka –, ko so besede utihnile, oči pa smo usmerili v zaslon svojih mobilnih telefonov. "Sam verjamem, da je določena količina samote in odsotnosti ključnega pomena za človeške odnose. Samo poglejmo svoje najbolj intenzivne odnose, kot so ljubezenski ali erotični. Narava erosa je v tem, da si želiš tisto, česar ne moreš imeti. To, da nekoga pogrešaš, ko si res ločen od njega, je del poznavanja nekoga in ljubezni do njega," opažanje, da osebna interakcija postaja vse težja v primerjavi s tisto prek sodobne tehnologije, komentira Michael Harris.

"Za današnjo družbo je tudi pomembneje, da na primer pokaže fotografijo sebe pred sliko Mone Lize, kot pa to, da  dejansko stoji pred to znano sliko ter jo pristno in osebno doživlja. Ne verjame, da ima izkušnja neko vrednost, razen če jo posname in deli z drugimi," nadaljuje Michael Harris, ko govor nanese na to, da čeprav smo osebno na koncertu, ga spremljamo prek zaslona, saj neprestano fotografiramo in snemamo izvajalca.

 Pomemben koncept pri razpravi vpliva sodobne tehnologije na možgane je nevroplastičnost. Izraz izhaja iz grške besede plastos, ki pomeni upogljiv, saj lahko prihaja do novih funkcionalnih možnosti, ki so posledica nevrokemičnih, sinaptičnih, receptorskih sprememb.

Določeni deli možganov lahko proizvajajo nove celice, že obstoječe pa lahko vzpostavljajo nove poti in kombinacije. Kot pravi dr. Pirtošek: "Internet zahteva in spodbuja nekoliko drugačno delovanje možganov, nove drugačne povezave med strukturami, ki jih sicer že imamo." To pomeni, da bo na delu nevroplastičnost. Z razvojem novih celic in novih poti bomo omogočili možganom, da bodo delovali hitreje, a manj pozorno, manj koncentrirano, vendar bodo ob tem lahko ohranili in aktivirali tiste starejše krogotoke v možganih, ki pa nam bodo omogočali večjo kontemplativnost in poglobljeno razmišljanje. Nevroplastičnost je človeku v veliko pomoč tako pri prilagajanju spremembam v okolju kakor tudi pozneje, če pride do poškodb ali bolezni možganov.

Seveda pa imamo tudi primere, ki nam dokazujejo, da se ni dobro preveč zanašati na sodobno tehniko. V času, ko med vožnjo po zapletenem omrežju ulic nekega mesta skoraj vsakdo uporablja navigacijski sistem GPS, postaja to relevantno tudi za sposobnost orientacije oziroma navigacije, pove dr. Brezovar.

Tehnologija je sama po sebi nevtralna. Na eni strani je lahko naša čudovita zaveznica, ko zdravimo bolnega človeka ali ko si na učinkovit način želimo izboljšati znanje. Na drugi strani pa je seveda lahko naš velik sovražnik.

"Mislim, da ima vsakdo v svoji glavi glas, ki mu govori, da tako imenovana medijska dieta ni zdrava," je dejal Michael Harris in dodal, da nas miren um pogosto dela nemirne. Kar je opazil tudi pri sebi. Nenehno ga je bilo strah, da zamuja stvari, priložnost, življenje, če ni bil priklopljen na internet. Skorajda je bil odvisen od stvari, ki so mu odvračale pozornost. A ko si je vzel odmor od modernega življenja za en mesec v t.i. analognem avgustu, je navdihnil tudi nekaj drugih ljudi, da si na primer zdaj vsako nedeljo vzamejo čas za branje časopisa - papirneto verzijo, seveda -, za povezovanje z ljudmi osebno, ne pa prek družabnih omrežij. S tem ko izklopite mobitel, napolnite baterije pri sebi. Bi se lotili te digitalne detoksikacije?


09.02.2021

Bosta inšpektor Martin Vrenko in inšpektor Taras Birsa kdaj delala na skupnem primeru?

Viktor Kobal, Taras Birsa, Martin Vrenko, Miloš, Bojan Kos. Vsaj dve od teh imen sta trenutno zelo 'in'. Govorimo namreč o fikcijskih inšpektorjih, ki v slovenskem prostoru razrešujejo zločine in umore. Ne samo bralci, tudi gledalci so v zadnjih letih prišli na svoj račun, saj so lahko spremljali Jezero, Ekipa Bled, V imenu ljudstva (zadnji dve sicer nista posneti po knjigi) in seveda aktualna Primeri inšpektorja Vrenka. Ljubitelji kriminalnih romanov se ne sprašujejo, ali gre za visoko ali zgolj šund literaturo, ampak jo preprosto vzljubijo ali ne. Stroka – po drugi strani – si ni vedno enotna, kakšen je odnos do trivialne literature. Kako sploh valorizirati kriminalko, smo morda priča prevrednotenju in valorizaciji tega žanra pri nas? Več o tem v Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Televizija Slovenija


02.02.2021

Pravica do mesta

V tokratni Intelekti smo govorili o pomenu javnega prostora, o vlogi urbanizma in o posledicah neoliberalizma v mestih. Ali je mesto kot prostor svobode še vedno enako dostopno vsem družbenih skupinam pod enakimi pogoji ali pa tudi mestni urbanizem vse bolj podlega kapitalu in tržni dopadljivosti? Kako se je zaradi epidemije spremenila vloga javnega prostora? Z gosti Alenko Korenjak, Matevžem Grando, Klemnom Ploštajnerjem in dr. Milošem Koscem smo iskali odgovor tudi na spraševanje o tem, v kakšnih mestih si v prihodnje sploh želimo živeti.


26.01.2021

Ko iz majhnega raste veliko

Slovenska knjižna založba je nenavadna dvoživka. V številnih primerih je seveda tipičen gospodarski akter, ki svoj izdajateljski program oblikuje tako, da bo na knjižnem trgu čim lažje našla čim več kupcev in kovala čim večji dobiček. No, po drugi plati pa je lahko družbeno nepogrešljiv medij, ki skupnosti vsega dveh milijonov slovensko govorečih omogoča, da ostaja v živem stiku z najbolj izvirnimi, kompleksnimi in tehtnimi dosežki v domačih in tujih poljih umetnosti in znanosti, kar je slej ko prej poslanstvo, ki ga ni mogoče ustrezno prevesti v strogo ekonomsko govorico zelenih oziroma rdečih bilančnih številk. To napetost med iskanjem zasebnega dobička in zasledovanjem javnega dobrega potem s subvencijami del, v katerih potencialnem izidu prepozna široko družbeno korist, skuša ublažiti JAK, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, vendar javna sredstva ne morejo spremeniti dejstva, da je v okolju, kjer samo še 51 odstotkov odraslih prebere vsaj eno knjigo na leto, knjižni trg že v splošnem majhen, no, trg zahtevnejših knjig pa malodane miniaturen. Majhnosti trga navkljub je izdajateljev knjig na Slovenskem ogromno in segajo od pravih založniških velikank, kakršna je Mladinska knjiga, do stotin samozaložnikov, ki izdajo kvečjemu po en naslov na leto. Ogromno je tudi novih del, ki malodane brez premora prihajajo na police naših knjigarnah – v predkoronskih časih smo, na primer, vsako leto lahko pričakovali okoli 3500 svežih naslovov. Razumljivo je, da je intelektualni in estetski potencial, vpisan v številne med njimi, zanemarljiv, a če drži, da je sto Salierijev potrebnih za enega Mozarta, tedaj je jasno, da ob malovrednem dračju vsako leto vendarle dobimo tudi absolutno nepogrešljive knjige, ki nas bodo hranile še leta in desetletja. In če zdaj pogledamo, kje pravzaprav izhajajo literarna oziroma znanstvena dela, za katera se zdi, da kratko malo nimajo omejenega roka trajanja, tedaj opazimo, da jih nenavadno veliko prihaja izpod okrilja tako imenovanih majhnih založb, se pravi tistih izdajateljskih hiš, ki bolj kakor na dobiček, ki ga zasledujejo s pomočjo večjega števila zaposlenih, stavijo na entuziazem peščice sodelavcev, ki so za majhen denar pripravljeni iz leta v leto oblikovati intelektualno in estetsko izzivalen knjižni program, ki naj – donkihotsko, ali ne – premika meje vednosti v naši družbi. Prav tem založbam, njihovemu poslanstvu in težavam, s katerimi se soočajo, smo se posvetili v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili pesnika in urednika založbe LUD Šerpa, Primoža Čučnika, pa pesnico in urednico založbe VigeVageKnjige, Anjo Golob, potem nekdanjega glavnega urednika založbe Mladinska knjiga in danes rednega profesorja na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Miho Kovača, ter, ne nazadnje, prihajajočega urednika založbe KUD Logos in docenta na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Alena Širco. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva


19.01.2021

Bitke za resnico, vojne za vpliv

Naj gre za izide ameriških predsedniških volitev, pandemijo covida-19, koristi cepljenja ali podnebne spremembe, danes lahko o vsaki temi slišimo povsem nasprotujoče si trditve. Alternativne resnice so v vzponu in imajo že povsem realen vpliv na vrsto osebnih, političnih in družbenih odločitev. Kaj napaja njihovo razraščanje ter kaj nam lahko povejo o današnjem trenutku in našem odnosu do vednosti, v tokratni Intelekti razmišljajo filozofinja in sociologinja prof. dr. Renata Salecl, filozof izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik in sociologinja prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat. Foto: Pixabay/Cdd20


12.01.2021

»Ničesar nam ni treba vzeti za novo normalnost.«

Epidemija covida ni grožnja le telesnemu zdravju, ampak ogroža tudi duševno zdravje in vpliva na počutje. Korona je sprožila zdravstveno, politično in ekonomsko krizo. Ob izgubi delovnega mesta in zdravja, je še hujša izguba bližnjega. V Sloveniji 3.000 umrlih, po svetu že 2.000.000 (12. 1. 21). Za ljudi, ki jih je covid kakorkoli prizadel, je stiska realna in otipljiva. Strah in negotovost, omejenost socialnih stikov in zaskrbljenost zaradi zaostrenih ekonomskih razmer vplivajo na vsakdanje življenje slehernega človeka. Covid nas je zaznamoval. »Strah bo ostal,« pravi klinični psiholog dr. Tristan Rigler (Psihiatrična klinika Ljubljana). V oddaji Intelekta tokrat o psiholoških posledicah covida. Sodelujejo še psihologinja in raziskovalka doc. dr. Kaja Damnjanović (Filozofska fakulteta Beograd), psiholog in mladi raziskovalec Žan Lep (Filozofska fakulteta Ljubljana) in psihiater prof. dr. Peter Pregelj (Medicinska fakulteta Ljubljana). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Engin_Akyurd/ Pixabay


05.01.2021

Umetnost ustvarjanja umetnosti na Instagramu

Instagram že dolgo ni samo kanal, kjer objavljamo hipne trenutke svojega vsakdanjega življenja, temveč so nekateri v njem prepoznali tudi orodje za prodajo in promocijo. Tudi umetnosti. Številni ustvarjalci, predvsem imamo tu v mislih vizualne umetnike, lahko tako neposredno pritegnejo svoje občinstvo, ne da bi čakali galerista, ki bi jim omogočil razstavo, na kateri bi se predstavili ljudem. Pred časom so v članku na spletni strani CNNa zapisali, da je Instagram predrugačil način prodaje in promocije umetnosti, kot ga poznamo iz 60ih let prejšnjega stoletja, ko se začeli množično prirejati umetniške sejme. Pomena Instagrama pa da se začenjajo zavedati tudi večje galerije in ostali veliki igralci s področja umetnosti. Nič nenavadnega namreč ni, da tudi največje zbiratelje najdemo na Instagramu in da se tam pravzaprav nahajajo že bodoči zbiratelji, s katerimi je treba vzpostaviti odnose zdaj. Instagram pravzaprav od umetnika ali umetnice zahteva, da izstopa s svojim umetniškim delom, se poveže z ljudmi na bolj intimni ravni, sebe in svoja dela pa morajo seveda predstaviti na vizualno privlačen način. Več o umetnosti, ki se predstavlja na Instagramu, o demokratizaciji umetnosti, o primerjavi med všečki in strokovnim mnenjem v današnji Intelekti, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. foto: Niko Obran


29.12.2020

V zaostrenih pogojih se vse dogaja intenzivneje

Vse dogajanje v letu 2020 je potekalo v senci pandemije koronavirusa in bolezni, ki jo povzroča. Vpliv ukrepov za omejevanje njegovega širjenja je zarezal globoko v ustaljeni tok tako naših zasebnih življenj kot tudi javnega. Marsikaj, kar se je zdelo samoumevno in celo neobhodno, se je izkazalo za krhko, marsikaj je čez noč izginilo. Dolgotrajne izredne razmere so pustile svoj negativni odtis na vseh in vsakomer, a posledice so bile in so še za ranljivejše posameznike in posameznice v marsikaterem pogledu katastrofalne. Ni presenetljivo, da so se družbene napetosti v zaostrenih razmerah izrazile še siloviteje, kar se je v tem letu pokazalo na različne načine in na različnih koncih sveta. Določene vidike in širši kontekst tega dogajanja smo skušali nasloviti v naših Intelektah, a smo bili obenem pozorni tudi na pojave in tokove, ki so globlji in ki jih je pandemija sicer poglobila, a so z nami mnogo dlje – in utegnejo z nami vztrajati tudi v prihodnje. Od novega pomena javnega prostora v pogojih karantene do epidemije osamljenosti in duševnih stisk otrok, od vse intenzivnejšega sramotenja na spletu in vrtoglavega razraščanja teorij zarot; prek trdovratne vztrajnosti rasizma ter silovitih bitk za naše podatke, tega digitaliziranega zlata 21. stoletja, ki je z množično selitvijo vsega in vseh na splet le še pridobiva na pomenu. To je nekaj tem, ki smo jih nabrali v zadnji Intelekti tega nedvomno prelomnega leta 2020. Foto: Pixabay


22.12.2020

Kako je evropska levica počasi izgubila svojo politično moč?

Medtem ko se vsakodnevno prerekamo o političnih strankah in aktualnih vprašanjih, pogosto izgubljamo izpred oči bolj oddaljeno perspektivo, ki na politični prostor ne bi gledala zgolj z vidika trenutnih vprašanj in pozicij posameznik strank, ampak bi se osredotočila na širše premike celotnih političnih polj – na to, kaj v določenih obdobjih v splošnem zagovarjajo leve politične stranke in kaj desne, ter kako se, kar je morda najpomembneje, premika polje skupnega konsenza, ki mu sledijo tako ene kot druge. In vendar so prav ti širši premiki, in ne dnevnopolitični prepiri, praviloma najpomembnejši za to, v kakšni družbi živimo in kako smo si sploh zmožni predstavljati svojo politično prihodnost. V tem kontekstu se bomo v tokratni Intelekti spraševali predvsem o spremembah, ki so se od konca druge svetovne vojne zgodile na levem polu evropskega političnega prostora, kjer so stranke doživele silovito transformacijo in se, če zelo poenostavimo, iz zastopnikov pravic industrijskih delavcev prelevile v glas izobraženega urbanega srednjega sloja s precej drugačnimi ekonomskimi pogledi ter interesi, ob čemer so, če ne prej, pa v preteklem desetletju, izgubile tudi veliko svoje moči. Pri raziskovanju premikov na evropski politični levici nam bodo pomagali profesor sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Gorazd Kováčič, zgodovinar, politični analitik in urednik revije Razpotja dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, politolog dr. Alem Maksuti ter profesor političnih znanosti na pariški univerzi Sciences Po, češki raziskovalec dr. Jan Rovny. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: OpenClipart-Vectors (Pixabay)


15.12.2020

Človekove pravice v letu 2020

V letu 2020, ko je svet zajela pandemija koronavirusa so se zaostrili nekateri največji svetovni izzivi na področju človekovih pravic. Priče smo zaskrbljujočim trendom padanja standardov demokracije, omejevanja svobode govora, naraščanja nasilja, poglabljanja neenakosti, porasta sovražnega govora in spodkopavanja avtonomije medijev. V oddaji Intelekta smo zato govorili o problematiki povezani z izgubo nekaterih osnovnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, pravica do gibanja, pravica do zasebnosti, pravica do svobode govora. Pred mikrofon smo povabili varuha človekovih pravic Petra Svetino, direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel in direktorja Mirovnega inštituta dr. Iztoka Šorija.


08.12.2020

Množične migracije potrošnikov na splet

Decembrski nakupi so bili evforično stresna mešanica prisile, užitka in tesnobe. Letos gneče v nakupovalnih središčih zagotovo ne bo, saj trenutno to niso svetišča potrošništva, ampak prostori morebitne kontaminacije, okužbe z virusom, ki je ustavil svet. Nakupovanje se tako seli na splet, pa tudi praznični dogodki in druženje z družino, prijatelji. V tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman, si zato zastavljamo vprašanje, ali si lahko prek zaslona pričaramo veseli december?


01.12.2020

Sramotenje mater - skrb vzbujajoča priljubljena viralna aktivnost

Zakoreninjenost tradicionalne delitve dela, kjer ženske opravijo večino domačih opravil in vzgoje otrok, je še vedno globoka. Prištejte še vseprisotni pritisk biti popolna ter zaradi vloge srečno blažena mati, koronski čas praktično zamrlega javnega življenja in selitev komunikacije na družabna omrežja, kjer se dnevno dogajajo revolucije in rešujejo življenja. Čisto zares, ko dodate tudi vse bolj pogoste sodbe in sramotenja staršev, še posebej mater, zaradi načina vzgoje, se življenja čisto zares lahko samo še hitreje uničijo. Sramotenje mater, ker si upajo spregovoriti kakšne stiske jim tudi prinašajo izzivi materinstva, je z viralno aktivnostjo vse bolj v porastu. Ni pa nekaj novega. Kamne krivde se vanje meče že od nekdaj. Zakaj je tako? Zakaj brutalna iskrenost o celoviti resničnosti starševstva ni sprejeta z razumevanjem in empatijo, temveč z ogorčenim poniževanjem? Odgovore bomo iskali z gostjami: dr. Živo Humer z Mirovnega inštituta, Ivano Gradišnik iz Family Laba Slovenija in Leonido Mrgole iz Zavoda Vezal. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič


24.11.2020

Magnetična privlačnost trumpizma

Očitna zmaga Josepha Bidna na nedavnih ameriških predsedniških volitvah ni zares presenetljiva. Nepripravljenost Donalda Trumpa, da bi priznal poraz, prav tako ni presenetljiva. Da ta nepripravljenost vse manj spominja na kaprico poraženčevega ranjenega ega in vse jasneje pridobiva poteze poizkusa mehkega državnega udara, pravzaprav tudi ni presenetljivo. Kar bi utegnilo biti presenetljivo, pa je tole: med vietnamsko vojno je življenje izgubilo nekaj manj kakor 60 tisoč Američanov. Med pandemijo covida-19 je življenje doslej izgubilo nekaj več kakor 250 tisoč Američanov. V vsega desetih mesecih je torej prva svetovna velesila izgubila štirikrat toliko ljudi, kolikor jih je med vojskovanjem v džunglah jugovzhodne Azije izgubila v desetih letih. Temu navkljub je mož, ki je Združene države vodil med največjo javno-zdravstveno katastrofo po epidemiji španske gripe pred stoletjem, na novembrskih volitvah prejel vrtoglavih 73 milijonov glasov podpore. Kako si to razložiti? Kako pojasniti, da je Trump po četrt milijona smrti prejel 11 milijonov glasov več kakor pred štirimi leti? Zakaj ga ima toliko ameriških volivk in volivcev tako rado? S čim jih je prepričal? Ali bo po vsem sodeč magnetična privlačnost njegovega lika in dela krojila ameriško politiko tudi v prihodnje – pa četudi Trumpu samemu ne bo uspelo ostati v Beli hiši? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili politologinjo dr. Danico Fink Hafner ter dva novinarja, enega ameriškega, Michaela Goldfarba, in enega slovenskega, Ervina Hladnika Milharčiča. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: zborovanje plovil v podporo Donaldu Trumpu (bianca-stock-photos / Pixabay)


17.11.2020

Ko strokovno mnenje ni vredno piškavega oreha

Če moramo za preprečevanje širjenja koronavirusa dosledno upoštevati priporočila epidemiologov, je strokovno znanje na kakem drugem področju očitno drugotnega pomena. Tako vsaj bi se dalo razumeti poteze Ministrstva za kulturo, ki se pri imenovanju direktorjev osrednjih nacionalnih kulturnih ustanov ne ozira na mnenja in priporočila strokovnjakov. Tu govorimo o ustanovah, ki po mnenju strokovnjakov delujejo dobro; od Narodnega muzeja, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Slovenskega etnografskega muzeja in Moderne galerije. Kaj pravzaprav je v nevarnosti, ko se uspešne zgodbe prekinjajo ne da bi bil za to podan tehten argument? Kakšna sploh je družbena vloga muzejev in galerij v sodobnem svetu? Njihovo širšo funkcijo bomo v tokratni Intelekti preverili skozi prizmo dveh področij, umetnostne zgodovine ter etnologije in kulturne antropologije. Foto: Goran Dekleva


10.11.2020

Države pri zmanjševanju revščine držijo figo v žepu

Po letih, ko se je revščina po svetu manjšala, se zdaj spet povečuje. Zadnji podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da živi v naši državi že več kot 240.000 prebivalcev pod pragom tveganja revščine. Na revščino smo postali še bolj pozorni in občutljivi, saj se zaradi svetovne koronakrize lahko dotakne vsakega izmed nas in nas potisne na rob preživetja. Tokratna Intelekta bo govorila o revščini. Izhodišče oddaje je razmišljanje mlade nemške novinarke in avtorice Anne Mayr, ki v svoji knjigi z naslovom »Beda« opozarja, da je »revščina politično zaželena.« Da revne in brezposelne potrebujemo kot ceneno delovno silo, ki je prisiljena poprijeti za vsakršno delo. Ob Anni Mayr v oddaji sodelujejo še: psihologinja in kognitivna znanstvenica Sara Fabjan (Sinapsa), ekonomistka dr. Maja Bučar (FDV) in socialna delavka ter sociologinja dr. Vesna Leskošek (FSD). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Chronomarchie/ Pixabay


03.11.2020

Zvočno znamčenje je atribut pri grajenju podobe

Marketinški trendi napovedujejo vzpon zvočnega znamčenja. Poleg zvočnih logotipov, značilne glasbe, ki jo slišimo v oglasih in značilnega zvoka naprav, postaja z vzponom pametnih zvočnikov in asistentov vse pomembnejši tudi glas znamke. Kako zvočno znamko gradi naš medij, zakaj je s prihodom tihih električnih vozil pred izzivi avtomobilska industrija? In kakšno vlogo zvoka pri znamčenju skozi desetletja prepoznava marketing? Odgovore iščemo v Intelekti, sodelujejo strokovnjak za marketing Janez Rakušček, raziskovalec trajnostne mobilnosti Andrej Brglez in radijski glasbeni urednik ter režiser zvoka Rudi Pančur.


27.10.2020

Spolna vzgoja bi morala biti celovita in sistematična

Seks je normalen del življenja. Zato se pol stoletja po seksualni revoluciji sprašujemo, zakaj je še vedno tabu tema? Bi imeli bolj zadovoljujoče spolno življenje, če bi se znali o seksu pogovorjati? Če bi se o spolnosti in medčloveških odnosih učili v šoli? Raziskave kažejo, da ima sistematična celovita spolna vzgoja številne pozitivne učinke. Kakšna je spolna vzgoja v Sloveniji, v drugih evropskih državah in kakšni so njeni učinki? O tem v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Urška Henigman.


20.10.2020

Nemčija, zadržani hegemon

3. oktobra leta 1990, manj kot leto po padcu berlinskega zidu torej, je prišlo do ponovne združitve Nemčije, ki jo je, kot vemo, hladna vojna za slabega pol stoletja razdelila na vzhodno, socialistično in zahodno, kapitalistično polovico. Tri desetletja pozneje lahko rečemo, da se je 83-milijonska Nemčija po reunifikaciji uveljavila kot evropska država številka ena; je tretja največja izvoznica na svetu, njeno gospodarstvo pa po bruto družbenem proizvodu na prebivalca zaostaja samo za ameriškim, kitajskim in japonskim. Kljub temu pa ni videti, da bi združena Nemčija radikalno spremenila planetarni geostrateški položaj. Vlade v Berlinu so teh trideset let v osnovi pač vseskozi ostajale zavezane evroatlantskim povezavam – v ključnih trenutkih so sledile Washingtonu in pazile, da bi ne postavile pod prevelik vprašaj multilateralne narave bruseljske povezave. A svet se nezadržno spreminja in z njim slej ko prej tudi nemški položaj: ameriška hegemonija je v luči kitajskega vzpona namreč videti manj samoumevna kakor nekdaj, prostora za samostojno nemško nastopanje je torej več, prenekatera poteza Trumpove administracije pa je v zadnjih štirih letih številne, ki v mednarodnem okolju vse bolj obupano iščejo zastavonošo antipopulistične, demokratične, ekološko ozaveščene, na upoštevanju znanosti in vladavine prava utemeljene politike, pripravila do tega, da so se začeli ozirati proti Berlinu. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kaj pravzaprav lahko pričakujemo od Nemčije v prihodnje? Ali se bo nemška gospodarska moč naposled začela poudarjeno prevajati v njen naraščajoči politični mednarodni vpliv? Kakšne cilje bi Nemčija sploh utegnila zasledovati na globalnem odru? Kako se bo obnašala znotraj Evropske Unije? Ta in druga sorodna vprašanja pa smo dopolnili še s pogledom v stvarnost vsakdanjega življenja v sodobni Nemčiji. Tako smo se med drugim spraševali, kako je s tamkajšnjim življenjskim standardom, kako živo je še zavedanje nemške odgovornosti za prelivanje krvi v 20. stoletju in v kolikšni meri so bile hladnovojne razlike med vzhodnimi in zahodnimi Nemci navsezadnje presežene. Pri vsem tem so nam pomagali naši tokratni gostje: televizijski voditelj in performer Dražen Dragojević, ekonomist Igor Feketija, pisateljica in kolumnistka Nataša Kramberger ter politolog dr. Marko Lovec.Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Comfreak (Pixabay)


13.10.2020

Je nastopil čas za UTD?

Ob vse večji krizi zaradi korona virusa, se v javnosti ponovno odpira vprašanje glede uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. Organizatorji v okviru evropske državljanske pobude so pred kratkim začeli zbirati podpise za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka v vsej EU. Iz Slovenije je bila v nekaj dneh zbranih tretjina potrebnih podpisov, kar je daleč največ med državami EU. Več o konceptu UTD, je tekla beseda v oddaji Intelekta.


06.10.2020

Duševno zdravje otrok in mladostnikov

Najmanj 10 odstotkov otrok in od 15 do 20 odstotkov mladih v Sloveniji se sooča z duševnimi in vedenjskimi motnjami. V zadnjem desetletju se je močno povečalo število obravnav pri zdravnikih in specialistih, prav tako število receptov, izdanih za zdravljenje duševnih motenj otrok in mladostnikov. Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da jih je premalo in je dostopnost do kakovostne obravnave slaba predvsem izven mestnih središč. A ko se je že zdelo, da se stvari premikajo na bolje - v Sloveniji se je odprlo 10 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov -, je svoje naredil tudi koronavirus. Čakalne dobe za specialistične obravnave so se še podaljšale, strokovnjaki pa opažajo porast hujših oblik duševnih stisk pri otrocih. Več v Intelekti.


29.09.2020

Enakost ni v interesu vladajoče elite

Nobena skrivnost ni, pravi dr. Nikolai Jeffs, da razvoj in bogastvo Evrope temeljita na izkoriščanju afriške celine. Za svojo blaginjo smo zasužnjili tamkajšnje prebivalce in izropali njihova naravna bogastva. Od sredine šestnajstega stoletja pa do leta 1914, ko je kolonializem dosegel svoj vrh, je bilo kar 85 odstotkov sveta v rokah evropskih kolonialnih sil. Tokrat bomo osvetlili le del tega za Evropo in svet temnega obdobja. V oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc, sodelujejo: pisateljica mag. Gabriela Babnik Ouattara; filozofinja, performerka in raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Lana Zdravković; direktor belgijskega Kraljevega muzeja za Centralno Afriko dr. Guido Gryseels; anglist, sociolog kulture in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Kopru dr. Nikolai Jeffs. Foto: Son of Groucho/ Flickr, CC


Stran 10 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov