Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Temelje jedrske znanosti je pred 120 leti postavil francoski fizik in Nobelovec Henri Becquerel, ki je odkril, da uranova sol seva prodorne žarke. Pojav sta zakonca Curie dve leti kasneje poimenovala radioaktivnost. To je postalo orodje, s katerim so znanstveniki na prelomu iz 19. v 20. stoletje raziskovali zgradbo snovi. Lahko so razvozlali zgradbo atoma, kasneje sprožili prve jedrske reakcije in odkrili nevtron. Pozornost jedrskih raziskav je bilo sprva osredotočena v izdelavo atomskega orožja. Prvo jedrsko elektrarno postavijo leta 1954 v takratni Sovjetski zvezi. Z graditvijo reaktorskega centra Triga v Podgorici pred pol stoletja pa smo tudi Slovenci vstopili v korak s časom na področju takrat najbolj obetavnega in modernega načina proizvodnje električne energije. Že od vsega začetka pomeni stičišče jedrskega znanja in raziskav pri nas in služi kot podpora jedrski elektrarni Krško, še zlasti s stališča varnosti. O jedrski znanosti in raziskavah skozi prizmo reaktorskega centra Triga, ki prav konec tega meseca zaznamuje 50 let, bodo v tokratni Intelekti spregovorili doktorji fizike Luka Snoj, Igor Jenčič in Iztok Tiselj. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
910 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Temelje jedrske znanosti je pred 120 leti postavil francoski fizik in Nobelovec Henri Becquerel, ki je odkril, da uranova sol seva prodorne žarke. Pojav sta zakonca Curie dve leti kasneje poimenovala radioaktivnost. To je postalo orodje, s katerim so znanstveniki na prelomu iz 19. v 20. stoletje raziskovali zgradbo snovi. Lahko so razvozlali zgradbo atoma, kasneje sprožili prve jedrske reakcije in odkrili nevtron. Pozornost jedrskih raziskav je bilo sprva osredotočena v izdelavo atomskega orožja. Prvo jedrsko elektrarno postavijo leta 1954 v takratni Sovjetski zvezi. Z graditvijo reaktorskega centra Triga v Podgorici pred pol stoletja pa smo tudi Slovenci vstopili v korak s časom na področju takrat najbolj obetavnega in modernega načina proizvodnje električne energije. Že od vsega začetka pomeni stičišče jedrskega znanja in raziskav pri nas in služi kot podpora jedrski elektrarni Krško, še zlasti s stališča varnosti. O jedrski znanosti in raziskavah skozi prizmo reaktorskega centra Triga, ki prav konec tega meseca zaznamuje 50 let, bodo v tokratni Intelekti spregovorili doktorji fizike Luka Snoj, Igor Jenčič in Iztok Tiselj. Oddajo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek.
Pandemija novega koronavirusa je v zadnjega pol leta tako temeljito pretresla svet, da si ni težko zamisliti pravcate poplave romanov in kratkih zgodb, ki bodo v naslednjih letih in desetletjih tematizirali, kako so se naša zasebna ter javna življenja spremenila v senci covida-19. O čem vse bi ta, še nenapisana dela utegnila govoriti? V kakšnem tonu bi to lahko počela; se bomo ob njihovem branju samo jokali ali pač tudi smejali? Kakšen bi moral biti idealni junak koronaromana, da se bomo v njegovi usodi prepoznali? Kakšno resnico o našem novem položaju bi te zgodbe navsezadnje utegnile razkriti? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili nekaj naših najbolj intrigantnih romanopiscev: Andreja Blatnika, Veroniko Simoniti, Suzano Tratnik in Gorana Vojnovića. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Free-Photos (Pixabay)
Zdravstvene in socialne delavke, trgovke, zaposlene ženske z otroki, učiteljice, matere samohranilke, prekerke, akademske raziskovalke. Obdobje karantene in postkoronska kriza najvišji račun izstavlja prav njim. Tako kažejo vse tuje in domače raziskave, ki hkrati opozarjajo pred največjim vračanjem v okove preteklosti v zgodovini. Opozarjajo pred poskusi ukinjanja že doseženih pravic in pred vsesplošnim nazadovanjem na področju zagotavljanja enakopravnosti in enakosti. O tem na kakšen način pandemija ogroža in ukinja pravice žensk, o pasteh feminizacije dela od doma, o poglabljanju neenakosti in retradicionalizacijie v družbi, o povezavi med patriarhatom in kapitalom, smo govorili v tokratni Intelekti.
Letos mineva 35 let od dobrodelnega koncerta Live aid, ki so ga nekateri imenovali tudi Woodstock osemdesetih. Čeprav poznamo uradno zgodbo festivala, smo v Intelekti na ta zgodovinski spektakel pogledali skozi oči in ušesa tistih, ki so bili tako ali drugače povezani s festivalom, in dogodke iz tega časa primerjali z nekaterimi podobnimi prireditvami.
Ker se že govori o tem, da bo tudi prihodnje šolsko leto zaradi koronavirusa prilagojeno in bo ponovno vsaj v delu lahko potekalo na daljavo, bomo v Intelekti govorili o tem, kaj vse omejitve in priporočila, ki temeljijo na distanci, v našo družbo in v razvoj najmlajših prinašajo na dolgi rok? Če družba temelji na strahu in tem, da si čim bolj sam, v kakšne šolarje, študente in v končni fazi tudi državljane vzgajamo posameznike?
Ob porastu okužb z novim koronavirusom se tudi v Sloveniji obračamo k mobilni aplikaciji za sledenje stikov. Aplikacija bi bila z epidemiološkega zornega kota lahko koristna, če bi si jo prostovljno naložilo dovolj ljudi. Skrbi je več, na prvem mestu zasebnost. Katere podatke bo zbirala, kdo jih bo hranil, kdo do njih dostopal, koliko časa? Pravni red Evropske unije ščiti zasebnost in osebne podatke prebivalk in prebivalcev. Evropski Uporaba aplikacije mor zato biti prostovoljna, podatki morajo biti anonimizirani in se ne smejo hraniti v centralizirani bazi podatkov, aplikacija pa se mora ob koncu pandemije prenehati uporabljati. V preteklosti smo se s tehnologijo že večkrat opekli. Se bomo spet? Odgovori v Intelekti.
Vzpon Kitajske je temeljito spremenil razmerja moči v svetu. Naraščajoče kitajske ambicije so vir številnih napetosti, pandemija in njene posledice pa so nezaupanje sveta še precej povečale. A z recesijo se je zdaj zamajal tudi znaten del notranje trdnosti, ki jo je Kitajski zagotavljala intenzivna gospodarska rast zadnjih desetletij. V deželi vse bolj narašča domači nacionalizem, ki ga oblast ne more puščati povsem ob strani, saj ga je sama dolgo vzpodbujala. Toda nacionalistične zahteve se rade razbohotijo in vse daljša vrsta meddržavnih sporov tako s sosedami kot z Združenimi državami Amerike zbuja skrb, v kolikšni meri bo Kitajska v prihodnje lahko zagotavljala regionalno in globalno stabilnost, koliko pa bo v prvi plan postavila svoje lastne ambicije. Kje so torej danes nevralgične točke azijske velesile, smo preverili v Intelekti. Foto: Pixabay
Brutalen policijski umor Georgea Floyda 25. maja v Minneapolisu je pretresel ves svet. Grozljivi telefonski video posnetek Floyda, ki sredi ceste leži na trebuhu, hlasta za zrakom in v predsmrtnem strahu zaman vpije, da ne more dihati, medtem ko beli policist osem minut in 46 sekund neprizadeto kleči na njegovem vratu, je hitro zaokrožil po spletu in spodbudil najbolj množične proteste proti rasizmu, diskriminaciji in eksploataciji črncev v Združenih državah Amerike v zadnjega pol stoletja. Protesti so se nato razširili tudi po drugih celinah. Demonstracije v podporo gibanju Življenja temnopoltih štejejo so tako potekale v širokem loku od Sydneyja do brazilskega Sao Paola, v več zahodnoevropskih mestih pa so protestniki na lastno pest odstranili nekaj sramotnih javnih spomenikov, ki so slavili trgovce s sužnji in protagoniste evropskega kolonializma in imperializma. A kakor se zdi, da se vse več ljudi zaveda, da je v sistematičnem izključevanju, izkoriščanju in uničevanju življenj, ki si za opravičilo jemlje barvo kože, nekaj barbarskega, tako se tudi zdi, da vendarle ne manjka onih drugih, ki že zgolj v poizkusu simbolne revalorizaciji črnske izkušnje prepoznavajo nevaren napad na lastno identiteto pa tudi na svoj položaj v družbi. Tako smo (poleg že skorajda predvidljivih čivkov ameriškega predsednika) minuli konec tedna v Londonu lahko opazovali tudi protidemonstracije tistih, ki hočejo javno razpravo o rasizmu prekvalificirati v razpravo o vandalizmu črncev in boju za ohranitev belske kulture. Vse to dovolj jasno kaže, da se bomo morali kot globalizirana civilizacija, kot človeštvo o rasizmu še pogovarjati. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kaj pravzaprav je to sistemski rasizem, čemu oziroma komu služi in zakaj še vedno uspešno nagovarja ljudi – pa čeprav vemo, da je prav rasistična ideologija v preteklosti botrovala nekaterim najtemnejšim poglavjem v zgodovini: suženjstvu, kolonializmu in holokavstu? Pri vsem tem so nam pomagali naši gostje pred mikrofonom: pesnica in pisateljica Katja Perat, antropologinja dr. Irena Šumi in sociolog kulture dr. Ičo Vidmar. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Firentis (Pixabay)
V času epiemije covida 19 se je marsikaj moralo prilagoditi, tudi algoritmi za evidenco delovnega časa. Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti namreč ne predvideva izjem. Kdo, kje, kdaj in koliko časa dela oziroma ne dela moramo beležiti ves čas, tudi v času izrednih delovnih razmer. Kdo ne more počakati - delo ali algoritmi? Zakaj podatki oblikujejo nov ekonomsko politični sistem, kako se pretakajo v kapital, ali odločevalci poznajo ključne mehanizme in kje je še prostor za odnos, proces, zaupanje in skupnost?
O novem koronavirusu vemo še zelo malo. Dr. Ana Gligić iz Beograda, ki je leta 1972 izolirala smrtonosni virus črnih koz, pravi: »Čeprav imam z virusi veliko izkušenj, sem bila presenečena. Novega koronavirusa ni poznal nihče na tem svetu. Nihče ni bil pripravljen na tak virus.« Človeštvo ima z virusi zelo različne izkušnje. Virus črnih koz smo pregnali in izkoreninili, izbruhe ošpic omejujemo s cepljenjem, proti virusu hiv smo odkrili učinkovito zdravilo, virus gripe pa nas vedno znova preseneti. Kako uspešni pa bomo v boju proti novemu koronavirusu? Od česa je odvisno, kako smrtonosen bo drugi val? V oddaji Intelekta sodelujejo: infektologinja prof. dr. Bojana Beović (Infekcijska klinika Ljubljana), mikrobiologinja dr. Ana Gligić iz Beograda, internist mag. Andrej Bručan, epidemiolog Mario Fafangel (NIJZ) in infektolog prof. dr. Andrej Trampuž (Klinika Charite Berlin). O covidu-19 se je z njimi pogovarjal Iztok Konc. Foto: Matryx/ Pixabay
Po dveh mesecih socialne izolacije in izrednih ukrepov zaradi pandemije koronavirusa, se življenje počasi vrača na ulice in v sfero javnosti. Prej prazen javni prostor ponovno zapolnjujejo vsakdanje poti, opravki in srečevanja ljudi. Vprašanje ali se bomo povsem vrnili na stare tire in v znano normalnost pa zaenkrat še vedno nakazuje precej dilem in vzbuja negotovo vzdušje, saj nad nami ves čas bdi realna možnost ponovne vzpostavitve izrednih razmer. V tokratni Intelekti smo spregovorili o tem kako sta se v obdobju epidemije spremenila vloga in pomen javnega prostora, kako se je dokončno zabrisala meja med zasebnim in javnim in o tem kako se je spremenil pogled na naše bivalno okolje. Pred mikrofon smo povabili Zalo Velkavrh iz neprofitnega urbanističnega studia prostoRož in arhitekta, publicista, člana uredništva revije Outsider in člana skupine Nonument, Miloša Kosca.
Ameriški predsednik Donald Trump naglo zaostruje svojo retoriko in odnose s Kitajsko. Vse glasneje se omenja novo hladno vojno med glavnima velesilama tega trenutka. Tudi bolj nevarni scenariji se ne zdijo povsem izključeni. Obenem je pandemija je jasno izpostavila številne nevarnosti prevelike odvisnosti od kitajskih proizvodnih moči. Vrstijo se pozivi h skrajševanju proizvodnih verig in vračanju proizvodnje na zahod. Smo prišli do konca globalizacije, ko smo jo poznali? V tokratni intelekti bomo preverili nekatere geopolitične in gospodarske silnice, ki jim je pandemija Covid19 prinesla močne pospeške in se vprašali, kje se v tej zgodbi nahaja Evropska unija. V njej so sodelovali dr. Ana Bojinović Fenko, predstojnica katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, ekonomist dr. Matevž Rašković z Univerze Viktorija v Wellingtonu na Novi Zelandiji in sinologinja ter dolgoletna dopisnica časopisne hiše Delo s Kitajske Zorana Baković. Foto:Pixabay
Strokovnjaki so oblikovali pravila za varno spolnost v času pandemije Covid-19. Ob slabem počutju se ni težko odreči seksu. Ampak, pri novem koronavirusu imamo enak problem, kot s HIV-om – okužbo lahko prenesemo, še preden zbolimo. Če je HIV pred 30-imi leti po večini pomenil smrtno obsodbo, mlade ne skrbi toliko, da bi sami zboleli, temveč da bi virus prenesli na rizične skupine. Kako torej varno uživati v seksu? Če s svojim spolnim parnerjem tudi živite v skupnem gospodinjstvu, potem tu ni ovir, saj se v tem primeru bližnjim stikom tudi sicer ne da izogniti. Kaj pa, če s spolnim partnerjem ne živite, ali pa si ravno iščete novega? Kako zadovoljiti spolno željo? Odgovori v Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Ko se danes oziramo v majske dni leta 1945, ko s eje pred 75. leti končala druga svetovna vojna, se nam kaj lahko zazdi, da je bil to radosten čas. Vsi smo vendar videli fotografije mornarjev, kako ob zmagi poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, videli smo tudi nasmejane partizane, kako korakajo po s soncem obsijanih ulicah pravkar osvobojene Ljubljane. Toda te ikonične podobe nas ne smejo preslepiti. Ko so na stari celini puške naposled utihnile, je bilo opustošenje resnično pretresljivo: v vsega šestih letih je umrlo od 35 do 40 milijonov ljudi. Strašljiva je bila tudi škoda, ki je povsod po celini doletela stanovanjske objekte. Od z zemljo zravnanega britanskega Coventryja prek Dresdna in Varšave do Minska Evropejci na koncu povečini niso imeli kje bivati. Kot v knjigi Podivjana celina opozarja sodobni britanski zgodovinar Keith Lowe, so do konca vojne z delovanjem prenehale malodane vse institucije, ki jih običajno povezujemo z normalnim funkcioniranjem sodobne civilizacije, med njimi državne in krajevne oblasti, policija, potniški promet, pošta, prekinjena je bila celo oskrba z najosnovnejšimi živili. Brezzakonje, bolezen, lakota in smrt vsepovsod, torej. Kako se je Evropa znašla v takem položaju? Kako je mogoče, da je po pičlih 21 letih, ki so minila od konca prve svetovne, tako imenovane vélike vojne, za katero se je nekoč celo govorilo, da si v luči opustošenja, ki ga je pustila za seboj, nihče ne bo drznil začeti novega spopada, 1. septembra leta 1939 vendarle izbruhnila še druga svetovna vojna? Kateri zgodovinski dejavniki so pravzaprav vodili v ponovni ples smrti? – Prav to vprašanje nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili tri zgodovinarje: dr. Kornelijo Ajlec, predavateljico na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Bojana Godešo, znanstvenega svetnika pri Inštitutu za novejšo zgodovino, in dr. Egona Pelikana, znanstvenega svetnika pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Mati domovina kliče, spomenik padlim branilcem Stalingrada, Volgograd, Rusija (Goran Dekleva)
Pred pandemijo je veljajo, da bo prav leto 2020 ključno za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, številna so bila opozorila, da je zdaj skrajni čas, ko še lahko ujamemo zadnji vlak in se izognemo najhujšim podnebnim scenarijem. Zaradi koronakrize so se prioritete spremenile, svetovna gospodarstva so v krizi, vse bolj negotovi so tudi odnosi med državami. Resda so se tudi izpusti toplogrednih znižali, po trenutnih ocenah Svetovne meteorološke organizacije za 5 odstotkov na svetovni ravni, toda to je lahko dvorezen meč. Po zadnji gospodarski krizi so se izpusti hitro dvignili na nove rekordne ravni, kako bo tokrat, bo odločilno. Za doseganje podnebnih ciljev bodo potrebne temeljite spremembe, tako na ravni tehnologij in procesov, kot na področju naših navad. Pandemija je lahko tudi katalizator za potrebne spremembe. Konec koncev je poskrbela za nekaj radikalnih rezov, ki so se zdeli še včeraj nemogoči. Tudi Evropska unija stavi na zeleno okrevanje gospodarstev. Toda ambiciozne načrte bo potrebno tudi izpeljati v praksi in na tem področju so številne evropske države, tudi Slovenija, v preteklosti precej zaostajale. Bo tokrat drugače? Kakšna bo dolgoročna dediščina aktualne zdravstvene krize za usodo planeta in podnebja, smo preverjali v tokratni Intelekti, v kateri so sodelovali vodja sektorja za okolje in podnebne spremembe na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bolte, strokovnjak za mednarodne odnose dr. Danijel Crnčec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Matjaž Česen s Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan, okoljski ekonomist dr. Jonas Sonneschein iz organizacije Umanotera, klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije za okolje in Taj Zavodnik iz društva za sonaravni razvoj Focus. Foto: geral/pixabay
Glasba je svoje mesto imela že v antiki, v srednjem veku je bila del sedmih svobodnih umetnosti. Te zajemajo to, kar danes pojmujemo kot znanost. Kasneje v devetnajstem stoletju postane glasba del lepih umetnosti, kjer ima v primerjavi s slikarstvom in kiparstvom prav posebno mesto, saj lahko brez besed nagovori človeka v tistih niansah, kamor druge umetnosti ne sežejo. Pevec skupine U2, Bono, je nekoč dejal: »Glasba lahko spremeni svet, ker lahko spremeni ljudi«. To pa je tudi iztočnica tokratne Intelekte, v kateri smo razmišljali o povezavah med glasbo in družbo; o glasbeni ekspresiji v duha časa, o učinkih glasbe na posameznika in družbo ter o vlogi in funkciji glasbe v izrednih razmerah, ki ga je zaznamovala epidemija Covida-19. Odgovore na ta vprašanja odgovarjajo etnomuzikolog dr. Svanibor Pettan, dr. Ičo Vidmar, kulturni sociolog in glasbeni novinar ter kulturni antropolog dr. Rajko Muršič.
Pred 125 leti je Ljubljano stresel potres, ki je uničil 10 odstotkov stavb v mestu. Čutili so ga od Dunaja, do Firenc in Splita. Na njegovih ruševinah so zrastle zgradbe, ki danes določajo podobo središča mesta in veliko več pozornosti se je namenjalo njihovi potresni varnosti. Danes ima Ljubljana desetkrat več prebivalcev in številne zgradbe, šole in bolnice iz prvih desetletij po 2. svetovni vojni, ki ponovitve takšnega potresa ne bodo preživele. Zakaj je temu tako, kakšne so rešitve in koliko je možnosti, da jih uresničimo pravočasno, preverjamo v tokratni Intelekti.
Pandemija novega koronavirusa bo po vsem sodeč povzročila katastrofo tudi v svetovnem gospodarstvu. Vrednosti delnic na borzah so že strmoglavile, nezaposlenost pa raste v nebo in vse kaže, da bo samo še slabše. Bruto družbeni proizvod v najbolj razvitih državah naj bi se po nekaterih ocenah letos zmanjšal za okoli 10%. Tako slabih številk menda nismo videli vse od velike depresije leta 1929. Kaj vse to pomeni za globalno ekonomsko ter družbeno-politično življenje? Kaj za razmerja moči med državami? Kako bi se iz »koronarecesije« mogli izkopati čim hitreje in kaj nas utegne čakati na drugi strani krize? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili sociologa in predavatelja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Gorazda Kovačiča, ter ekonomiste: predavatelja na ljubljanski Ekonomski fakulteti, dr. Jožeta P. Damijana, strokovnega sodelavca iste visokošolske ustanove, Igorja Feketijo, in predavatelja na Victorijini univerzi v novozelandskem Wellingtonu, dr. Matevža Raškovića. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: geralt (Pixabay)
Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Hitro širjenje novega koronavirusa in naraščanje števila hudo bolnih zaposluje številne strokovnjake: farmacevte, zdravnike, virologe, raziskovalce. Z nekaterimi smo govorili za oddajo Intelekta. S tem, kako napreduje iskanje učinkovitega cepiva in zdravila, se ukvarja sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kaj že vemo o virusu, bo pojasnila virologinja prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. V oddaji bosta sodelovala tudi infektologa prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani in prof. dr. Andrej Trampuž s klinike Charite v Berlinu, ki oba zdravita najtežje bolnike okužene z novim koronavirusom. Kako nam bo v boju proti COVID-19 v pomoč farmacevtska stroka, pa bo povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Ri_Ya/ Pixabay
Površina, na kateri se zdaj gibamo, se je omejila na skoraj nekaj 10 kvadratnih metrov, kolikor meri naše stanovanje, saj so se ljudje z vsega sveta, da bi se uprli koronavirusu, samoizolirali. S tem so se na glavo obrnile naše vsakdanje rutine in navade. Med te bi moralo biti vključeno tudi gibanje našega telesa; zdaj, v tem času, ko marsikoga prevevajo negotovost, tesnoba in strah, še toliko bolj. To, da smo obtičali doma, namreč nikakor ne pomeni, da ves dan obtičimo na kavču ali za pisalno mizo, saj lahko telesne vaje izvajamo tudi na majhni površini. O pomenu gibanja in o priljubljenosti spletne telovadbe z gosti. – direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar – vodja Ambulante za klinično prehrano na ljubljanskem Onkološkem inštitutu doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek –športni filozof in učitelj dihanja dr. Milan Hosta -fitnes trenerka, diplomantka fakultete za šport, ki ponuja spletni program telovadbe, Nuša Gnezda
Pandemije nalezljivih bolezni so grožnje, proti katerim se človeštvo bojuje že vso svojo zgodovino. Informacijska družba zaradi hitrega prenosa informacij te grožnje obvladuje bolje kot kadarkoli, veliko vlogo pri tem igra umetna inteligenca, ki jo uporabljamo pri spremljanju, preprečevanju in napovedovanju širjenja okužbe, pa tudi pri razvoju cepiv in zdravil. Uspešno? Bo tehnologija prestala preizkušnjo Covid-19? O tem v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Neveljaven email naslov