Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


19.05.2022

Nova vlada naj bi kljub zapletom delo začela v začetku junija z zdajšnjim številom resorjev

Kljub polenom pod noge, ki jih je včeraj s predlogom za posvetovalni referendum na zakon o vladi dobila nova koalicija, so v Gibanju Svoboda, Socialnih demokratih in Levici odločeni, da se bo vlada Janeza Janše poslovila v začetku junija. Ministrski kabinet bo začasno sestavljen po določilih zdajšnjega zakona o vladi. To tudi pomeni, da lahko predsednik republike Borut Pahor v ponedeljek k sebi povabi stalne vodje poslanskih skupin, da lahko koalicija podpiše koalicijsko pogodbo in da lahko poslanke in poslanci Roberta Goloba sredi prihodnjega tedna že izvolijo za novega predsednika vlade. Druge teme oddaje: - Več sto posojilojemalcev v tožbe proti bankam v Sloveniji zaradi neupoštevanja negativne vrednosti evriborja - Podaljšanje izrednih razmer v Ukrajini, ameriške oblasti krepijo podporo vstopu Finske in Švedske v Nato - Po finalu z enajstmetrovkami so na prestol Evropske lige sedli nogometaši Eintrachta


19.05.2022

Golob: vložitev posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o vladi ne bo ustavila oblikovanja vlade

Prva izredna seja novega sklica državnega zbora je postregla s pestrim dogajanjem. Najverjetnejši mandatar Robert Golob je v odzivu na predlog posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o vladi, ki ga je vložila stranka SDS, poudaril, da to ne bo ustavilo oblikovanja vlade. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski podaljšal izredne razmere in splošno mobilizacijo v Ukrajini za 90 dni - V občini Metlika pred poletno turistično sezono pospešena obnova cest - V Mursko Soboto se vrača Sočna vilica - festival ulične kulinarike \t\t


18.05.2022

Nov sklic parlamenta na prvi izredni seji o predlogih novel zakona o vladi in RTV

Poslanci novega sklica državnega zbora se bodo sešli na prvi izredni seji. Po napovedih bodo potrdili novelo zakona o vladi ter zavrnili SDS-ov predlog sprememb zakona o RTV Slovenija, ki predvideva prostovoljno plačevanje prispevka. V oddaji tudi o tem: - Stroka: ob dolgotrajno visokih cenah goriv bo treba subvencionirati nekatere sektorje - Bosna in Hercegovina vse bolj tone v politično krizo, pod vprašajem oktobrske splošne volitve - Ivo Ban ob prejetju stanovske nagrade: Bil bi lažno skromen, če bi rekel, da mi to ne pomeni zelo veliko.


18.05.2022

Pred poslanci spremembe zakona o vladi

Poslanci novega sklica državnega zbora se bodo danes sestali na prvi izredni seji. Po pričakovanjih bodo potrdili spremembe zakona o vladi, ki bo imela po novem 19 ministrstev in en vladni urad. Pričakovati je tudi zavrnitev sprememb zakona o RTV Slovenija, ki jih predlagajo v SDS. Druge teme: - Eden od temeljev evropske neodvisnosti od ruskih energentov zeleni prehod - Žirovska Alpina v roke češkega družinskega podjetja - Celje, Štore in Šentjur bodo povezani z 11-kilometrsko kolesarsko potjo


17.05.2022

Kaj nastajajoča koalicija načrtuje glede vzgoje, izobraževanja in znanosti ter kako se do tega opredeljujejo vpleteni?

Z nastajajočo vlado se napovedujejo spremembe na številnih področjih, tudi v izobraževanju. Oblikovanje nove bele knjige za vzgojo in izobraževanje, brezplačna prehrana v osnovnih šolah in povečanje javnih sredstev za visoko šolstvo na 1,5 odstotka BDP-ja do leta 2026 - to je le nekaj poudarkov iz koalicijske pogodbe. Izobraževanje bo odslej v pristojnosti dveh resorjev - ministrstvo za vzgojo in šolstvo bo po napovedih vodila Amalija Žakelj, profesorica na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem; ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa bo prevzel nekdanji rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič. Druge teme oddaje: - Odpravo posledic industrijske nesreče v Kočevju bo spremljala posebna občinska komisija - Evropski zunanji ministri brez dogovora o šestem svežnju ukrepov proti Rusiji - Začenja se 75-ti filmski festival v Cannesu, ki ostaja zvest delom, namenjenim predvajanju v kinematografih


17.05.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


16.05.2022

Teden bo prinesel nove korake na poti do nove vlade

Ta teden se bo nadaljeval proces oblikovanja nove vlade. V javnosti je še pred uradno predstavitvijo koalicijske pogodbe zaokrožila njena vsebina, odzivi pa so mešani. Med prednostnimi nalogami je reforma zdravstva. V Zdravniški zbornici pričakujejo vzpostavitev konkurenčnih pogojev za zdravnike tam, kjer jih primanjkuje. Boljšega položaja si želijo v zdravstveni negi in socialnem varstvu. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Generalni sekretar Nata Stoltenberg pričakuje zelo hitre korake vstopanja Švedske in Finske v zavezništvo, kljub nekaterim pomislekom Turčije. V kemični tovarni Melamin v Kočevju bodo nadaljevali čiščenje poškodovanih poslopij; občinski svet o pomoči zaposlenim. V košarkarski ligi NBA Dallas na krilih izjemne predstave Luke Dončića napredoval v finale zahodne konference.


16.05.2022

Nadaljevale se bodo aktivnosti za oblikovanje nove vlade

V teh dneh bo znan celoten seznam ministrov, ta teden je pričakovati tudi uradno predstavitev vsebine koalicijske pogodbe oziroma njen podpis. Njena vsebina je sicer neuradno že zaokrožila v javnosti odzivi pa so mešani. Glede reforme zdravstva zdravniki še vedno želijo izstop iz enotnega plačnega sistema, v zdravstveni negi in socialnem varstvu pa želijo izboljšanje položaja. Druge teme oddaje: - Parlamenta Finske in Švedske danes o vstopanju v zvezo Nato - Cerkno prejelo zlati znak v okviru Zelene sheme slovenskega turizma - Luka Dončić popeljal Dallas v polfinale košarkarske lige NBA


15.05.2022

Na Švedskem in Finskem vse bližje dokončni odločitvi o vstopu v Nato

Se bo zveza Nato kmalu razširila? Na Švedskem in Finskem so vse bliže dokončni odločitvi o tem, ali naj država zaprosi za članstvo. O tem so sinoči razpravljali zunanji ministri držav članic zveze Nato. Skoraj vsi so morebitnemu vstopu obeh držav naklonjeni, zadržke imajo le v Turčiji. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Združenih državah na tisoče ljudi izrazilo podporo pravici do splava - Razdeljeni Libanon voli nov parlament - Zmagovalka Evrovizije - zlasti zaradi glasovanja gledalcev - skupina iz Ukrajine


14.05.2022

Po ustanovni seji novega sklica državnega zbora nadaljevanje postopkov za oblikovanje vlade

Po včerajšnji ustanovni seji novega sklica državnega zbora so neuradno zaokrožili nekateri poudarki koalicijskega sporazuma. V ospredju bo sanacija zdravstva, poudarek je tudi na digitalnem in zelenem prehodu. Najverjetnejši mandatar Robert Golob je v odzivu na dejanje poslancev SDS in NSi, ki so v parlamentarni postopek že prvi dan vložili več kot 30 zakonodajnih predlogov, dejal da gre za nagajanje koaliciji. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Zunanji ministri Nata o članstvu Švedske in Finske - V Združenih državah napovedani množični protesti zagovornikov splava - Začetek festivala Prix Marulić; v tekmovalnem programu tudi tri dela Radia Slovenija


13.05.2022

Eksplozija v kočevskem Melaminu posledica človeške napake

Dopoldne se bo začela ustanovna seja novega sklica državnega zbora. Za novo predsednico bodo izvolili Urško Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda, pričakovati pa je zaplet glede mandata poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha zaradi nezdružljivosti funkcij. Medtem odmeva včerajšnja nesreča v podjetju Melamin v Kočevju, ki je zahtevala 6 smrtnih žrtev, en poškodovani je v smrtni nevarnosti. Vzrok nesreče je po navedbah vodstva podjetja človeška napaka.\tZaradi vojne v Ukrajini je ogrožena svetovna oskrba s hrano, saj v ukrajinskih pristaniščih ostaja 25 milijonov ton žita. Predstavniki sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G7 bodo danes govorili o tem, kako to žito izvoziti iz Ukrajine. Luka Dončić je v košarkarski ligi NBA popeljal Dallas do zmage nad ekipo Phoenixa s 113:86. Dosegel je 33 točk, 11 skokov in 8 podaj. Moštvi se bosta za vstop v konferenčni finale pomerili na odločilni tekmi v nedeljo v Phoenixu.


13.05.2022

Število žrtev eksplozije v Kočevju še naraslo

Po včerajšnji eksploziji v kočevski kemični tovarni Melamin je umrl še eden od huje poškodovanih, drugi pa ostaja v kritičnem stanju, so sporočili z ljubljanskega kliničnega centra. Nesreča je tako skupaj zahtevala šest življenj, zgodila pa se je ob pretakanju surovin za izdelavo umetne smole. Okolica obrata je močno poškodovana, nevarnosti za okolje po zagotovilih pristojnih ni. Drugi poudarki oddaje: - Čez nekaj ur se začenja ustanovna seja državnega zbora. - Zahod skrbi zastalo žito v Ukrajini. - V Slovenskih Goricah bodo izboljšali oskrbo z vodo.


12.05.2022

Nova vlada bo imela 20 ministrstev; organi Gibanja Svoboda predvidoma danes o koalicijski pogodbi

Prihodnja vlada bo imela 20 ministrstev, dokončen predlog ministrskih kandidatov bo znan v prihodnjih dneh, njeni podpredsedniki pa bodo Tanja Fajon, Luka Mesec in Danijel Bešič Loredan. Programski del koalicijske pogodbe bo Gibanje Svoboda potrjevalo predvidoma danes, Levica v prihodnjih dneh, SD pa čez en teden. Preostale novice: Finski in Švedski socialdemokrati v prihodnjih dneh o pridružitvi teh držav zvezi NATO. Severna Koreja potrdila prvi uradni primer koronavirusa. Nogometaši Kopra novi pokalni prvaki.


12.05.2022

Kdo bo sedel v novi vladi?

Najverjetnejša koalicijska trojica: Gibanje Svoboda, SD in Levica je uskladila programski del koalicijske pogodbe, v tem tednu ga bodo potrjevali organi teh treh strank. Z izjemo petih področij je znano, kdo naj bi bili ministrice in ministri v prihodnji vladi. V Prvi jutranji kroniki tudi: - Bo del Rusije tudi pokrajina Herson na jugu Ukrajine? - Kmalu dodatni knjižnični prostori v Zagorju - Nogometaši Kopra četrtič pokalni prvaki


11.05.2022

Kakšna bo 15-a slovenska vlada?

Kakšna bo 15-a slovenska vlada? Odgovor bomo dobili popoldne, ko bo najverjetnejši mandatar Robert Golob predstavil tako imena ministrskih kandidatov kot tudi končno število ministrstev. Teh bo po pričakovanjih več, kot jih je v zdajšnji vladi. Druge teme: - Danes občutno cenejša bencin in dizel, vlada po drastični podražitvi cene pogonskih goriv omejuje za tri mesece - Ukrajina napoveduje ustavitev dobave plina prek plinovoda v luganski regiji, po njem v Evropo dnevno tretjino ruskega plina - Znani prvi finalisti letošnje Evrovizije, med njimi ni slovenskih predstavnikov, skupine LPS s pesmijo Disko


11.05.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


10.05.2022

Golob k sodelovanju vabi tudi LMŠ in SAB

Sestaviti želimo močno vlado, k sodelovanju vabimo tudi LMŠ in SAB, je sinoči dejal najverjetnejši mandatar Robert Golob. Kot poudarja, je eden od ciljev Gibanja Svoboda združitev levosredinskega političnega prostora. V posebni oddaji Studio deveti maj v Slovenskem mladinskem gledališču je napovedal tudi vnovično regulacijo cen energentov. Druge teme: - Predlog sprememb statuta RTV Slovenija uvaja dva ločena informativna programa in funkcijo odgovornega urednika MMC, svetniki o usodi Studia City čez 14 dni - Francoski predsednik Macron po srečanju z nemškim kanclerjem Sholzem: pridruževanje Ukrajine Evropski uniji bi lahko trajalo desetletja - LPS se bodo na odru torinske dvorane PalaOlimpico drevi prvič predstavili evrovizijskemu občinstvu


10.05.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


09.05.2022

Dan zmage v senci vojne

Deveti maj je pomemben dan za Evropo. Praznuje namreč tako povezovanje na stari celini kot konec druge svetovne vojne na evropskih tleh. Tokrat bo dan Evrope v znamenju sklepne slovesnosti konference o njeni prihodnosti, dan zmage pa v senci dogajanja v Ukrajini. Rusija, katere predhodnica je pomembno prispevala k zmagi nad nacifašizmom, bo tokrat praznovala osamljena. Na tradicionalni vojaški paradi v Moskvi ne bo tujih državnikov. V oddaji tudi: pri predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču sestanek pred petkovo ustanovno sejo novega sklica; hokejska reprezentanca z zmago proti Južni Koreji ob koncu svetovnega prvenstva v Ljubljani potrdila uvrstitev med elito.


09.05.2022

77 let po koncu druge svetovne vojne Zahod izraža podporo Ukrajini

Potem ko so na današnji dan leta 1945 okoli tretje ure ponoči na Orlah utihnili topovi, je nastopilo zatišje, po katerem so v Ljubljano vkorakale enote narodnoosvobodilne vojske. 77 let po tem v Evropi divja nova vojna. Nemški kancler Olaf Scholz je ob obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi med drugim poudaril, da se je Nemčija iz svoje katastrofalne zgodovine med leti 1933 in 1945 naučila treh stvari: Nikoli več vojne. Nikoli več genocida. Nikoli več vladavine nasilja. Ob tem je poudaril, da podpirajo Ukrajino v boju proti agresorju. V oddaji tudi: Začasne vodje poslanskih skupin bodo določile dnevni red petkove ustanovne seje državnega zbora. V občini Mokronog Trebelno zaradi vse več otrok tudi naložbe v vrtce. Slovenski hokejisti preboj med elito kronali s prvim mestom na domačem turnirju.


Stran 68 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov