Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


05.07.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


04.07.2022

Nadaljuje se iskanje pogrešanih po odlomu ledenika na Marmoladi v Dolomitih

Vročinski rekordi in z njimi povezani ekstremni pojavi so simptomi zastrupljenosti našega planeta. Pri številnih posledicah podnebnih sprememb imamo zaradi brezbrižnosti v preteklosti že zvezane roke. Od skupno 220 tisoč ledenikov naj bi jih kar desetina izginila do leta 2050, med njimi je ledenik na Marmoladi, katerega del se je včeraj ob pretoplem ozračju utrgal in sprožil plaz, v katerem je umrlo najmanj šest ljudi. To ni nič drugega kot posledica globalnega segrevanja. Drugi poudarki oddaje: - Po strelskem napadu v Koebenhavu, ki je zahteval tri življenja, prijeli 22-letnika. - V Luganu razprava o povojni obnovi Ukrajine, njen vzhod vse bolj v ruskih rokah. - Naši košarkarji premagali Švede, Goran Dragič bo v prihodnje igral za Chicago.


04.07.2022

V nesreči na Marmoladi v Italiji umrlo najmanj šest ljudi

Dansko je sinoči pretresel krvav strelski napad v enem od nakupovalnih središč v prestolnici Koebenhavn. Trije mrtvi, več ranjenih, med njimi najmanj trije v kritičnem stanju. Napadalca so že prijeli. V oddaji tudi: Nadaljuje se iskanje pogrešanih po plazu ob taljenju ledenika na Marmoladi, ki je zahteval najmanj šest življenj Pogonska goriva od jutri za nekaj centov cenejša, vlada še o ukrepih za blaženje visokih cen elektrike in plina. Upravna enota Ptuj za nekaj mesecev zaprla vseh deset krajevnih uradov.


03.07.2022

Za pomoč potrošnikom ob prehranski draginji bodo verjetno potrebni dodatni ukrepi

Zdi se, da bo morala vlada za zamejitev vse višjih cen hrane poseči še po drugih ukrepih. Med njimi se omenja znižanje DDV-ja, pomoč za socialno najšibkejše ter ukrepe tržnega sledenja. V prihodnjih dneh pričakujemo tudi napoved potez na področju cen električne energije in plina. Ostali poudarki oddaje: V Skopju protest proti francoskemu predlogu, ki bi omogočil začetek pogajnaj z Evropsko unijo Cilj obiska ameriškega predsednika Bidena v Savdski Arabiji predvsem zagotovitev cenejših energentov V sklopu srečanja izseljencev Dobrodošli doma letos 30-letnico obstoja praznuje tudi Izseljensko društvo Slovenija v svetu Plezalka Janja Garnbret vnovič daleč najboljša v svetovnem pokalu ter izjemno uspešen dan slovenske reprezentance na sredozemskih igrah


02.07.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


01.07.2022

Vlada danes o ukrepih za blažitev draginje hrane

Košarkarski spektakel v Stožicah in začetek kolesarske dirke po Franciji sta športna dogodka, ki zaznamujeta začetek novega meseca in ponujata priložnost za umik od vsakodnevnih skrbi. Med njimi je zagotovo prehranska draginja. Vlada za danes napoveduje predstavitev blažilnih ukrepov. Mes predlogi Sindikata delavcev trgovine sta začasna zamrznitev cen kruha in mleka. V oddaji tudi: - Ekonomisti svarijo pred zviševanjem pokojnin v nevzdržnem sistemu - Milana Kreka na direktorskem stolčku NIJZ začasno nasledil Branko Gabrovec - Ameriško vrhovno sodišče zadalo hud udarec predsednikovim okoljevarstvenim načrtom


01.07.2022

Kako bo vlada odgovorila na vse višje cene hrane?

Slovenski košarkarji so na krilih navijačev v razprodanih Stožicah sinoči nadigrali reprezentanco Hrvaške in se uvrstili v drugi del kvalifikacij za svetovno prvenstvo. Ljubitelji košarke so videli pravi spektakel, katerega glavni zvezdi sta bila Luka Dončić in Goran Dragić, ki je pred domačimi navijači še zadnjič oblekel reprezentančni dres. Danes v ospredje stopata še dva športna junaka: Tadej Pogačar in Primož Roglič, glavna favorita za končno slavje na kolesarski dirki po Franciji, ki se začenja s kronometrom v Koebenhavnu. Druge teme: - Kako bo vlada odgovorila na vse višje cene hrane? - Predsedovanje Svetu Evropske unije prevzema Češka - Ameriško vrhovno sodišče vladi Joeja Bidna otežilo boj s podnebnimi spremembami


30.06.2022

Zadnji Dragićev ples v Stožicah, zadnji dan za unovčenje bonov in zadnji dan vrha Nata

Ljubiteljice in ljubitelji košarke se veselijo današnje tekme v razprodanih ljubljanskih Stožicah, na kateri bosta nastopila tudi zvezdnika Luka Dončič in Goran Dragič. To bo zadnja tekma Dragiča pred domačimi navijači. Danes je tudi zadnji dan za unovčenje turističnih bonov in bonov 21. Upokojenci pa se veselijo letnega dodatka. Izplačan bo v petih različnih zneskih.


30.06.2022

Zadnji dan za unovčenje bonov '21, zvečer spektakel v Stožicah

Zadnji junijski dan prinaša kar nekaj poslastic. Ena od njih bo večerni košarkarski spektakel v Stožicah, kjer bosta pred razprodano dvorano nastopila zvezdnika Luka Dončić in Goran Dragić. Upokojenci se bržkone najbolj veselijo letnega dodatka, ki ga bodo prejeli poleg pokojnin. Marsikdo pa bo danes lovil še zadnje ure za unovčevanje turističnih bonov.


29.06.2022

V državnem zboru danes o noveli zakona o nalezljivih boleznih

Poslanci bodo danes predvidoma potrdili novelo zakona o nalezljivih boleznih. Ta med drugim prinaša okrepljeno vlogo stroke in parlamentarni nadzor pri sprejemanju epidemioloških ukrepov. Minister za zdravje Daniel Bešič Loredan ob tem zagotavlja, da ne bodo zagovarjali obveznega cepljenja proti covidu. Ostaja pa cepljenje ključno priporočilo stroke. V oddaji boste slišali tudi: - NATO bo Finsko in Švedsko po včerajšnji podpori Turčije povabil k članstvu v zavezništvu - Pomočnica nekdanjega šefa kabineta Donalda Trumpa razkrila podrobnosti o okoliščinah kapitolske vstaje - Izrazite toplotne obremenitve znova poudarile problematiko višjih temperatur v mestih


29.06.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


28.06.2022

Kakšna bo nova strategija za spoprijemanje s covidom?

Letošnje poletje bi lahko bilo eno od najbolj vročih doslej, so prve ocene meteorologov. Včeraj so temperature ponekod v notranjosti in na zahodu države segle do 36 stopinj Celzija, v prihodnjih dneh se živo srebro ne bo povzpelo tako visoko, bo pa čez dan kljub temu preseglo 30 stopinj Celzija. Pristojni sicer svarijo tudi pred pretirano zagnanostjo pri uporabi klimatskih naprav in s tem povezanimi temperaturnimi šoki. V oddaji tudi: - Pristojni danes o smernicah za obvladovanje širjenja koronavirusa - Na vrhu Nata, ki se začenja v Madridu, o krepitvi sil za hiter odziv - Predele Ljubljane je v teh dneh obarval festival ulične umetnosti - Ob vročini bodo popoldne na zahodu in severu mogoče nevihte.


28.06.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


27.06.2022

Slovenijo bo zajel vročinski val

Voditelji sedmih gospodarsko najrazvitejših držav so prvi dan vrha na Bavarskem sprejeli odločitev o prepovedi uvoza ruskega zlata in se zavezali usklajenim odgovorom na ruski napad na Ukrajino. V oddaji tudi o tem: - Slovenska politika se počasi pripravlja na novo merjenje moči - predsedniške volitve - Je krepitev kmečkega zadružništva lahko odgovor na krizo v preskrbi s hrano? - Vse več zanimanja za sončne elektrarne, omrežje na to ni pripravljeno - Zajel nas bo vročinski val, temperature do 37 stopinj


27.06.2022

Voditelji G7 uvodni dan vrha poudarili enotnost v boju proti Rusiji

Voditelji sedmih gospodarsko najrazvitejših državah so zbrani na Bavarskem, kjer razpravljajo o vojni v Ukrajini in njenih posledicah. Prvi dan so poudarili predvsem enotnost in odločenost skupnega boja proti Rusiji. Kot je poudaril nemški kancler Olaf Scholz, je to, da so ostali enotni, dobro sporočilo, saj tega ruski predsednik Vladimir Putin ni pričakoval. Skupaj z ameriškim predsednikom Joejom Bidnom sta zagotovila, da bosta njuni državi pri finančni in vojaški podpori Ukrajini še naprej povsem usklajeni. Moskva medtem v Ukrajini nadaljuje svojo ofenzivo: - Ruske sile znova raketirale prestolnico Kijev - O ukinitvi železniške proge Prešnica-Dekani tudi koprski mestni svet - V Loški dolini uredili nove gozdne ceste


26.06.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


25.06.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


24.06.2022

Dizelsko gorivo od polnoči cenejše tudi na nekaterih bencinskih servisih ob avtocestah

Na bencinskih servisih ob avtocestah bo od danes cena dizelskega goriva nižja. Vlada je namreč začasno ukinila prispevka za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Ukrep velja od polnoči, od naftnih trgovcev pa v dnevu ali dveh pričakuje znižanje marž na avtocestah, da bi se cena dizla približala tisti zunaj avtocestnega obroča, ki je 1,85 evra za liter. Medtem ko so vladni ukrepi nekoliko pomirili avtoprevoznike, pa nezadovoljni ostajajo kmetje. O tem, s katerimi ukrepi omiliti posledice draginje, se bodo danes pogovarjali na kmetijskem ministrstvu. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina in Moldavija dobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, Bosna in Hercegovina kljub številnim pozivom še ne. - V Združenih državah presenetila odločitev vrhovnega sodišča: v zvezni državi New York dovoljenja za nošenje pištol v javnosti niso več potrebna. - Nagrada krésnik za najboljši roman preteklega leta v roke Romanu Rozini za delo Sto let slepote.


24.06.2022

Dizelsko gorivo cenejše tudi ob avtocestah

Dizelsko gorivo se je s polnočjo pocenilo tudi na nekaterih bencinskih servisih ob avtocestah, potem ko se je vlada včeraj odpovedala dva okoljskima dajatvama, naftne trgovce pa pozvala k znižanju marž. Znižane cene dizelskega goriva veljajo za vse potrošnike. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina in Moldavija kandidatki za članstvo v Evropski uniji, Bosna in Hercegovina še ne. - V ameriški zvezni državi New York zavrelo zaradi sprostitve orožarske zakonodaje. - 32-ta nagrada kresnik Romanu Rozini za delo Sto let slepote.


23.06.2022

Cena dizla že jutri enotna

Vlada bo danes odločala o izenačitvi cen dizelskega goriva, s čimer bodo cene za liter dizla ob avtocestah enake cenam na bencinskih servisih zunaj avtocest. Nove cene naj bi začele veljati že jutri. Na mizi je tudi predlog za povišanje povračila stroškov za prevoz na delo in kilometrine za službene poti. Druge teme: - Spremembe zakona o vladi odpirajo pot preoblikovanju in načrtovanemu povečanju števila ministrstev - V Bruslju se začenja vrh voditeljev Evropske unije; Ukrajina in Moldavija bosta najverjetneje postali kandidatki za članstvo - Na ljubljanskem Rožniku bodo zvečer razglasili dobitnika nagrade kresnik za roman leta


Stran 64 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov