Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


11.06.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


10.06.2022

Gospodarstveniki se ne bojijo višanja obrestnih mer, ampak pomanjkanja surovin in energentov

Bančnike in gospodarstvenike ne skrbi zvišanje obrestnih mer, ki ga je napovedala Evropska centralna banka, saj so na to pripravljeni. Prava grožnja je drugje, pravijo, in sicer pomanjkanje surovn ter energentov. Ostale teme: - Evropski pravosodni ministri so naklonjeni predlogu komisije, da bi kršenje sankcij proti Rusiji uvrstili med kazniva dejanja. - Stroka poudarja nujnost učinkovite demografske politike. Čez desetletje bo vsak četrti Slovenec starejši od 65 let - Slovenski nogometaši so v Ligi narodov iztržili prvo točko, odbojkarji pa so doživeli drugi poraz - s 3:1 v nizih so bili boljši Brazilci.


10.06.2022

ECB bo julija zvišala obrestno mero

Evropska centralna banka je včeraj potrdila, da bo prihodnji mesec zvišala temeljno obrestno mero. Po mnenju strokovnjakov ECB s to potezo močno zamuja. Za gospodarstvo pa težava ne bodo višje obrestne mere, temveč, kot pravi vodja Združenja manager Andrej Božič, ali bo sploh mogoče priti do surovin in plina, saj se bodo začele pogodbe o dobavi plina počasi iztekati. Druge teme: - Bo v Evropski uniji izogibanje sankcijam kaznivo dejanje? - Po 18-ih letih se v Kranj vrača Prešerno poletje - Slovenski nogometaši proti Norvežanom z igralcem manj osvojili točko


09.06.2022

Evropska centralna banka bo zaradi visoke inflacije predvidoma napovedala zvišanje obrestnih mer

Evropska centralna banka bo na današnjem zasedanju v Amstrdamu najverjetneje napovedala zviševanje obrestnih mer, ki so trenutno celo v negativnem območju. Osrednji organ evrske denarne politike je namreč pod vse hujšim pritiskom, naj se odločneje odzove na rekordno visoko inflacijo. V oddaji pa tudi o tem: - Vlada naj bi danes imenovala Petra Gruma na čelo Finančne uprave. - Letošnji nagrajenci Gospodarske zbornice svarijo pred vse višjimi cenami energentov, surovin in hrane zaradi krize v Ukrajini. - Epidemija strelskih pohodov v Združenih državah Amerike; demokrati še naprej za regulacijo dostopa do orožja, republikanci proti.


09.06.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


08.06.2022

Zdravstveni minister s predstavniki primarnega zdravstva o interventnem zakonu

Minister za zdravje Daniel Bešič Loredan se bo danes s predstavniki primarnega zdravstva in zdravstvene nege pogovarjal o interventnem zakonu. Prve rezultate zakona pričakuje že jeseni. Druga jutranja kronika prinaša tudi: - Nadaljuje se združevanje liberalnih strank; zbor članstva LMŠ bo danes odločal o združitvi z Gibanjem Svoboda - Ruski zunanji minister Lavrov bo s turškim kolegom Čavušoglujem govoril o možnostih za odpravo ruske blokade ukrajinskih pristanišč - Ta dan je posvečen utemeljitelju knjižne slovenščine Primožu Trubarju


08.06.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


07.06.2022

Oblikovana bo delovna skupina za pripravo ukrepov za blažitev draginje

Danes bo oblikovana delovna skupina, ki bo pripravila ukrepe za blažitev draginje. V njej bodo premier ter ministri za gospodarstvo, infrastrukturo in kmetijstvo s strokovnimi ekipami. Infrastrukturni minister Bojan Kumer je v parlamentu zatrdil, da ne bo dopustil da celotno breme nosijo potrošniki. Dokončen dokument z ukrepi naj bi bil nared do konca meseca. Ministrstva so morala po sklepu vlade do danes sestaviti poimenske sezname zaposlitev in premestitev javnih uslužbencev v zadnjih dveh letih in pol. Kot pojasnjuje premier Robert Golob, se bodo tako pokazali vzorci delovanja vlad.V drugi jutranji kroniku tudi o teh vsebinah: - Z višjimi cenami prehranskih surovin tudi več zavajanja in goljufivih praks - Johnson ostaja br- Johnson ostaja britanski premier, v njegovi stranki mu niso izglasovali nezaupnice - Košarkarji Crvene zvezde prvaki jadranske ligeitanski premier, v njegovi stranki mu niso izglasovali nezaupnice


07.06.2022

Danes bo oblikovana delovna skupina, ki bo iskala rešitve za energetsko draginjo

Nova vlada se je v prvem delovnem tednu prednostno lotila iskanja rešitev za energetsko in prehransko draginjo. Ukrepe bo pripravila delovna skupina, ki bo oblikovana danes. Skupaj s premierom Robertom Golob jo bodo sestavljali še ministri za gospodarstvo, infrastrukturo in kmetijstvo s strokovnimi ekipami. Drugi poudarki oddaje: - Britanski premier Boris Johnson uspešno prestal glasovanje o nezaupnici - Umrl še drugi hudo poškodovani v eksploziji v kočevskem Melaminu - Bodo župani Spodnjega Podravja vendarle sprožili obnovo vodovoda?


06.06.2022

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


06.06.2022

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


05.06.2022

Ob današnjem svetovnem dnevu okolja zaskrbljenost zaradi negativnih posledic energetske krize za okolje

Ob današnjem svetovnem dnevu okolja okolja je v ospredju energetska kriza zaradi vojne v Ukrajini. Medtem ko trenutno uveljavljeni ukrepi ozračja še zdaleč ne zadoščajo za zadostno omejitev segrevanja ozračja, je dokaj verjetno, da bomo pri opuščanju fosilnih goriv storili še korak nazaj, saj se države zaradi energetske krize znova obračajo k fosilnim gorivom. V nadaljevanju tudi o teh temah: - Turčija napovedala vojaško operacijo na severu Sirije - Kranj danes prizorišče ultramaratona - Rafael Nadal in Casper Ruud danes za zmago na Rolandu Garrosu


04.06.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


03.06.2022

Huda neurja s točo prizadela vzhodne dele države

Več delov države so sinoči zajela neurja s točo in močnim vetrom. Med najbolj prizadetimi je Celjsko. O uničenih poljščinah, poplavljenih objektih in odkritih strehah poročajo tudi iz Koroške, Dolenjske, Zasavja in Kamnika. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Nova vlada se je že lotila priprav na pogajanja s sindikati javnega sektorja, saj je imenovala pogajalsko skupino. Pogajanja naj bi se začela ta mesec. Takoj bo na vrsti tudi blaženje energetske draginje, predloge naj bi preučili prihodnji teden. - V Mariboru bodo zvečer slovesno odprli gledališki festival Borštnikovo srečanje, ki prinaša 16 tekmovalnih predstav. - Slovenski nogometaši so v uvodni tekmi skupine B lige narodov v Stožicah izgubili proti Švedski z 0:2. V nedeljo jih v Beogradu čakajo Srbi.


03.06.2022

Silovita neurja prizadela vzhodno polovico države

Največ škode sta povzročila močan veter in toča. Meteorna voda je zalila kletne prostore bolnišnice v Slovenj Gradcu, zdravstvenega doma v Metliki in osnovne šole na Mirni. Zalitih je bilo tudi več objektov v Kamniku in Zagorju ob Savi. Močan veter je odkril številna ostrešja na širšem območju Brežic, Mirne, Šentjerneja, Šentruperta in Šmarjeških Toplic. Drugi poudarki oddaje: - Vlada imenovala nove neizvršne direktorje Družbe za upravljanje terjatev bank. - 100 dni po začetku vojne orožje v Ukrajini ne potihne. - V metliškem gasilskem muzeju odprli razstavo pred 17-to gasilsko olimpijado.


02.06.2022

Nova vlada na prvi seji opravila več zamenjav

Državni zbor je sinoči potrdil novo vlado s 53-imi glasovi, sledila je primopredaja poslov med Janezom Janšo in Robertom Golobom. Zdaj že nekdanji premier je nasledniku zaželel, da bi obdržal tempo, kot ga je imela odhajajoča vlada. Da nova zaradi razmer doma in v tujini tudi ne bo imela lahkega dela, pa je med drugim dejal Golob. Vlada je na prvi seji napovedala revizijo kadrovanj v minulih dveh letih in pol ter opravila več zamenjav. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Evropska komisija ocenila, da Hrvaška izpolnjuje merila za prevzem evra, ter potrdila poljski načrt za okrevanje in odpornost. Praznovanje 70-letnice vladanja britanske kraljice Elizabete Druge se začenja z veliko vojaško parado v Londonu. Umrl je častni škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša; v Trstu so se poslovili od pisatelja Borisa Pahorja.


02.06.2022

Prve kadrovske menjave nove vlade

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


01.06.2022

Slovenija bo dobila novo vlado

Slovenija bo danes dobila novo vlado, ki jo bo vodil Robert Golob. Kot pravi, gre za dobro ekipo. Vlada se bo takoj po potrditvi v državnem zboru predvidoma sešla na prvi seji in potrdila nekaj kadrovskih menjav, med prvimi nalogami pa je blaženje vse višjih cen energentov. Nekateri drugi poudarki oddaje: Z draginjo se spoprijemajo tudi v Nemčiji, kjer danes začenjajo veljati nekateri ukrepi za pomoč gospodinjstvom. Vlada je za tri mesece znižala obdavčitev goriv ter bistveno pocenila javni prevoz. - V Izoli se začenja mednarodni filmski festival Kino Otok, ki prinaša 41 celovečernih filmov - Košarkarji Olimpije so osvojili naslov državnih prvakov. Na Rolandu Garrosu je Nadal v nočnem maratonskem dvoboju premagal Džokovića in se uvrstil v polfinale.


01.06.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


31.05.2022

Pred pristojnimi parlamentarnimi odbori še zadnji ministrski kandidati

Voditelji članic Evropske unije so ponoči dosegli načelni dogovor o prepovedi uvoza ruske nafte, uvožene po morju. To zdaj predstavlja dve tretjini ruskega naftnega izvoza v Evropo. Kot je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo Evropski svet na tej podlagi lahko do konca leta prepovedal uvoz 90-ih odstotkov ruske nafte. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Vseh 6 včeraj zaslišanih ministrskih kandidatov se je predstavilo uspešno. Za Tatjano Bobnar, ki bo prevzela notranje ministrstvo, je pednostna naloga depolitizacija policije. Kandidat za obrambnega ministra Marjan Šarec pa se je zavzel za vrnitev h konceptu teritorialne obrambe, pa tudi revizijo pogodb o nakupu oklepnikov boxer. - Danes se bo predstavila še zadnja skupina ministrskih kandidatov prihodnje vlade, med njimi kandidat za zdravstvo Danijel Bešič Loredan. Najprej želi preveriti zmogljivosti zdravstva, čez dve leti pa bi prišla na vrsto sistemska reforma. - Včeraj umrlemu pisatelju in akademiku Borisu Pahorju številni pokloni


Stran 66 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov