Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


21.08.2022

Zadnji dan evropskih prvenstev v Muenchnu

Danes se bodo končala združena evropska prvenstva v Muenchnu. Zadnji dan tekmovanj ima Slovenija že zagotovljeno kolajno. Priboril jo je namiznoteniški igralec Darko Jorgič, ki se bo v popoldanskem finalu boril za naslov evropskega prvaka. V Jutranji kroniki tudi: - Rekordna turistična sezona na Hrvaškem, kjer razmišljajo o zaprtih plažah - Kijev se pripravlja na krepitev ruskih napadov ob ukrajinskem dnevu neodvisnosti - Glavna nagrada festivala FeKK grškemu kratkemu filmu Mikrobiom


20.08.2022

Kristjan Čeh evropski podprvak v metu diska

Slovenski šport je bil spet uspešen na združenih evropskih prvenstvih v Münchnu. Metalec diska Kristjan Čeh je s srebrom osvojil svojo prvo kolajno na prvenstvu stare celine. - V času podražitev živil in poudarjanju pomena samooskrbe se začenja jubilejni sejem AGRA - Kijev in Moskva podpirata strokovni pregled nuklearke v Zaporožju - V Termah Tuhelj zaradi napake pri kloriranju več poškodovanih - Na sarajevskem filmskem festivalu nagradili hrvaško dramo Varno mesto


19.08.2022

Jeseni in pozimi dodatna pomoč za najranljivejše in gospodarstvo

Energetska draginja bo v prihodnjih mesecih po pričakovanjih močno zarezala v življenja ljudi. Vlada je na včerajšnji seji sprejela ukrepe za pomoč najbolj ranljivim, ki bodo dobili dodatek v višini najmanj 200 evrov. Gre za invalide in socialno ogrožene. Pomoč bodo izplačali v obdobju od začetka novembra do konca marca. Vnovične pomoči pa bo deležno tudi gospodarstvo - tokrat predvsem mala in srednje velika podjetja. Drugi poudarki oddaje: - Kako se bomo jeseni in pozimi spopadali z epidemijo? - Študentsko delo kljub prilagodljivosti ostaja prostor izkoriščanj - Tristranski pogovori v Ukrajini postavili v ospredje žito in jedrsko varnost


19.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


18.08.2022

Vlada danes predvsem o draginjski pomoči malim in srednje velikim podjetjem

V ospredju današnje vladne seje bo državna pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se bodo po številnih napovedih jeseni spopadala z višjimi cenami energije. Pri tem bo vlada po besedah premiera Roberta Goloba sledila evropskim direktivam. Golob ob tem poudarja, da napovedi v zvezi z dobavami zemeljskega plina pred zimo niso povsem črnoglede. Kot je dejal pomanjkanja ne bo, bodo pa visoke cene.Vlada si bo v prihodnje pri oblikovanju svežnjev pomoči pomagala z merili energetske revščine. V oddaji pa tudi o tem: -Stanovalci domov za starejše novih podražitev sami ne bodo zmogli, računajo na pomoč države - Pomembni srečanji na mednarodnem parketu: Zelenski, Erdogan in Gutteres v Lvovu; v Bruslju Vučić in Kurti -Na evropskem prvenstvu v Münchnu navdušile Janja Garnbret in Mia Krampl ter Tina Šutej; košarkarji v nabito polnih Stožicah porazili Srbe.


18.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


17.08.2022

Ob današnjem državnem prazniku pozivi k odgovornosti za skupnost

Danes je državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Da so se pred dobrim stoletjem Prekmurci lahko pridružili preostalim Slovencem, so bili zaslužni zlasti številni domoljubi na obeh straneh Mure. Na sinočnji osrednji proslavi v Črenšovcih je predsednik države Borut Pahor v luči razmer v Evropi in svetu poudaril zlasti našo lastno skrb za skupnost. V oddaji tudi: - Skrajševanje čakalnih vrst kot zdravstvena tržnica: katere storitve so najbolj zaželene in kakšne so omejitve? - Biden podpisal zakonski sveženj, ki podnebne in zdravstvene ukrepe financira z višjimi obdavčitvami bogatih - Mladi slovenski upi na mednarodnih olimpijadah znanja posegajo po najvišjih mestih


17.08.2022

Minevajo 103 leta od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Danes je državni praznik Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v spomin na 17-i avgust 1919, ko so na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih podprli priključitev Prekmurja tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slavnostni govornik na sinočnji proslavi v Črenšovcih je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je poudaril zlasti skrb za narodno in državljansko skupnost. Po njegovih besedah je suverenost najpomembnejše orodje naše varnosti in blaginje, čeprav smo Slovenci majhen narod in je Slovenija relativno majhna država. Druge teme oddaje: - Del razlike v ceni elektrike iz lanskega leta v primerjavi z letošnjo bo vlada pokrila iz proračuna gospodarskega ministrstva - Ameriški predsednik Biden podpisal obsežen zakonodajni sveženj s področja okolja, davkov in zdravstva - Sevnica ta teden ponuja pestro festivalsko dogajanje za mlade


16.08.2022

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


16.08.2022

Uprava za zaščito in reševanje z občinami ta teden začenja zbiranje ocen o škodi zaradi suše

Premier Robert Golob bo s kmetijsko ministrico Ireno Šinko in ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik danes obiskal Pomurje, kjer si bo med drugim ogledal prizadeta območja zaradi suše in se srečal s predstavniki različnih kmetijskih organizacij. Ta teden bo Uprava za zaščito in reševanje skupaj z občinskimi komisijami začela ocenjevanje škode v kmetijstvu zaradi suše. Druge teme oddaje: - Kljub vrnitvi okoljskih dajatev in višjim reguliranim maržam trgovcev se pogonska goriva jutri ne bodo podražila - Nemški kancler Scholz zadržan do predloga prepovedi vizumov za ruske državljane - Z energetsko sanacijo vrtca in telovadnice v občini Zagorje ob Savi do nižjega ogljičnega odtisa


15.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


14.08.2022

Draginja vpliva tudi na uvoz polprevodnikov s Kitajske, nekatere države bi proizvodnjo preselile domov

Visoko inflacijo v Evropi so zagnale naraščajoče cene goriv in energentov, posledično so se povečali tudi stroški prevoza oziroma logistike. Poleg tega je proizvodnja na Kitajskem še vedno okrnjena zaradi tamkajšnje politike ničelne tolerance do covida. Zastoji v dobavnih verigah v večini niso odpravljeni. Južna Koreja, Evropa in Združene države imajo v načrtu skrajšanje dobavnih verig tako, da bi proizvodnjo polprevodnikov, ključnih v elektroniki, preselili iz Azije domov. Projekt je zahteven in ne bo uresničen čez noč. V oddaji tudi: - Zelenski: vsak ruski vojak, ki bo streljal v Zaporožju, bo tarča ukrajinskih varnostnih sil - Podnebni begunci: žrtve dviga gladine morja v nekaterih svetovnih prestolnicah - Slovenski košarkarji v Carigradu z 82:86 premagali Ukrajino


13.08.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


12.08.2022

Ob mednarodnem dnevu mladih opozorila na izzive, ki spremljajo njihovo odraščanje

Ob mednarodnem dnevu mladih se znova vrstijo opozorila na izzive, ki spremljajo njihovo odraščanje in osamosvajanje. Čeprav številni iščejo priložnosti v tujini ali razmišljajo o tem, Nives Felić iz zavoda Néfiks poudarja, da jim svetlo prihodnost lahko ponudi tudi naša država. Težave mladih ne bodo edina žgoča problematika, na katero bomo opozorili: Draginja in nestabilne javne finance ogrožajo 1,2 milijarde ljudi po svetu. V Franciji še gori, pod Socerbom ne; na goriški Kras se vračajo turisti Mariborski nogometaši izpadli iz kvalifikacij za evropsko ligo


12.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


11.08.2022

Ob zviševanju cen energentov vse več vlog za izredno socialno pomoč

Ob rasti cen energentov in hrane vse več ljudi zaprosi za izredno socialno pomoč. Kot opažajo v Centrih za socialno delo, letos dobivajo prošnje prej kot prejšnja leta, predvsem zaradi napovedanega dražjega ogrevanja. V oddaji tudi: Predsednik Pahor po srečanju s turškim kolegom Erdoganom poudaril dobre odnose med državama. Ukrajinski predsednik Zelenski: Trajanje konflikta odvisno od nadaljnje vojaške pomoči Ukrajini. Požar pri Socerbu pogašen.


11.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


10.08.2022

Požar pod Socerbom še dejaven, a pod nadzorom; skrbita burja in pomanjkanje vode

Požar na težko dostopnem terenu pod kraškim robom na Socerbu, ki se je včeraj popoldne znova razvnel, je pod nadzorom. Tudi danes imajo pri gašenju pomoč iz zraka. Skrbi pa tudi pomanjkanje vode v Slovenski Istri, zato pristojni pozivajo k čim bolj racionalni uporabi vode. V oddaji tudi o tem: Danes naj bi bila znana podrobnejša priporočila posvetovalne skupine za covid v prihajajočem šolskem letu Predsednik Pahor ob obisku v Turčiji opozoril na posledice vojne v Ukrajini za Zahodni Balkan Nogometaši Reala in Eintrachta drevi v Helsinkih za evropski superpokal


10.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


09.08.2022

Svetovalna skupina za covid naj bi danes pripravila priporočila o samotestiranju učencev ob vrnitvi v šole

Večji del šolskih počitnic je za nami; tako se v izobraževalnih ustanovah že sprašujejo, kako se bo začel pouk glede na epidemične razmere. Kot kaže zdaj, naj bi za šole veljalo obvezno samotestiranje, ki bi ga učenci ob pojavu simptomov izvajali doma, če pa se bodo razmere zelo poslabšale, bi se testirali vsi. O tem naj bi danes svetovalna skupina pripravila priporočila. Druge teme oddaje: - Vnovična uvedba prispevka za energetsko učinkovitost bo znova podražila pogonska goriva - Ob spoprijemanju z novo jedrsko grožnjo mineva 77-ta obletnica jedrske katastrofe na Japonskem - Rusija začasno ustavila ameriške inšpekcijske preglede v skladu z dogovorom o jedrskem razoroževanju


Stran 60 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov