Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


06.10.2022

DZ tudi o zamrznitvi cen šolskih malic

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval vladne predloge o zamrznitvi cen šolskih malic, omejitvi stroškov bivanja v dijaških in študentskih domovih ter povečanju pomoči gospodarstvu zaradi podražitev. Predlog Nove Slovenije o zvišanju davčne olajšave za vzdrževane družinske člane skoraj gotovo ne bo dobil podpore, NSi pa že razmišlja o novih načinih, kako bi koaliciji še lahko preprečila uveljavitev načrtovanih dohodninskih sprememb. Druge teme: - Prvo srečanje voditeljev članic Evropske politične skupnosti v znamenju odpravljanja posledic ruske agresije na Ukrajino; v Prago tudi predstavniki Turčije, Združenega kraljestva in Ukrajine - V Zasavju odprli še eno elektrarno: sončne celice na območju nekdanjega dnevnega kopa Rudnika Trbovlje Hrastnik bodo proizvedle dovolj energije za oskrbo 400 gospodinjstev na leto - Z razstavo o dekolonizaciji jugovzhodne Evrope v Ljubljani začetek 28. festivala Mesto žensk


06.10.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


05.10.2022

Nadaljevanje pogajanj s sindikati zdravstva in socialnega varstva

Vlada, ki ima odprtih več sindikalnih front, bo danes nadaljevala pogajanja s Sindikati zdravstva in socialnega varstva. Tem vladni protipredlog ni povsem pogodu, ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik pa ugotavlja, da je nezadovoljstvo med javnimi uslužbenci večje, kot so mislili, zato napoveduje pogovore o sistemskih spremembah plačnega sistema. Druge teme: - Evropski poslanci pozivajo Evropsko komisijo, naj ne popušča Madžarski - Ukrajinska vojska po navedbah Kijeva osvobodila več krajev na jugu in vzhodu, tudi v regijah, ki jih je aneksirala Rusija - Zapleti glede opravljanja strokovnega izpita za študente farmacije; ministrstvo še išče rešitve


05.10.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


04.10.2022

Vladne spremembe dohodninske zakonodaje pod vprašajem

Bo vlada uspela s spremembo dohodnine, s katero odpravlja razbremenitve, uveljavljene pod prejšnjo vlado? Državni zbor bo namreč najprej obravnaval predlog sprememb Nove Slovenije, ki želi zvišati olajšave za vzdrževane družinske člane in vlado prehiteva po desni. Druge teme: - Sindikati javnega sektorja odločajo o dogovoru za zvišanje plač, parafiranem v četrtek, SVIZ v nadaljevanju pogajanj vztraja pri odpravi zaostankov glede vrednotenja pedagoškega dela - Zgornji dom ruskega parlamenta o priključitvi štirih ukrajinskih regij, predsednik Vladimir Putin bo dokončno pripojitev ozemelj podpisal v petek - Na Radio Slovenija prihaja igrana kriminalna nanizanka "Primeri inšpektorja Vrenka"


04.10.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


03.10.2022

V predsedniški tekmi vodi Logar pred Musarjevo in Brglezom

V predsedniški tekmi vodijo poslanec SDS Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar in kandidat Gibanja Svobode in SD-ja Milan Brglez, kaže prva raziskava naše medijske hiše, ki jo je opravila agencija Valicon. Nihče ne bi zmagal v prvem krogu. Druge teme: - Ministrstvo za infrastrukturo bo moralo kmalu sporočiti, kako bo reguliralo cene elektrike za mala in srednje velika podjetja. Vlada tudi pripravlja načrt, kako v skladu z evropskim dogovorom od decembra do marca zmanjšati porabo elektrike. - Na včerajšnjih splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini je presenetil visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je spremenil volilni zakon. Volitve so zaznamovali incidenti in majhna udeležba. - Ruski parlament bo danes odločal o priključitvi štirih ukrajinskih regij. Ukrajinska vojska medtem dosega uspehe na ozemljih pod ruskim nadzorom.


03.10.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


02.10.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


01.10.2022

Stoltenberg: NATO ne bo nikoli priznal priključitve ukrajinskih pokrajin Rusiji

Vrstijo se obsodbe priključitve štirih ukrajinskih regij k Rusiji, ki jo je včeraj razglasil ruski predsednik Vladimir Putin. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg jo je označil za nezakonito in nelegitimno. Moskvo je posvaril pred hudimi posledicami, če bo v vojni uporabila jedrsko orožje. Washington je medtem že uvedel nove sankcije proti Rusiji. Kot je ob tem poudaril ameriški predsednik Joe Biden, se Združene države in njene zaveznice ne bodo pustile ustrahovati Putinu. Druge teme: - V krški nuklearki začeli 32-dnevni remont - Nemčija napovedala uvedbo cenovne kapice za plin - Mednarodni dan starejših opozarja tudi na pogosto prezrto revščino samskih upokojenk


30.09.2022

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


30.09.2022

Prva jutranja kronika

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


29.09.2022

Proračuna za prihodnji dve leti za omilitev posledic epidemije ter energetske krize

Proračuna za prihodnji dve leti bosta močno v znamenju omilitev posledic covidnega odbodbja ter energetske krize. Za prihodnje leto načrtujejo za 16,7 milijarde evrov odhodkov, za leto 2024 pa 15,5 milijarde. Primanjkljaj bo po navedbah ministra za finance Klemna Boštjančiča prihodnje leto dosegel 3,3 milijarde evrov. Ob tem je zagotovil, da si bo vlada kljub zahtevnim okoliščinam prizadevala za blaginjo državljanov ter ustrezne ukrepe za okrevanje gospodarstva. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja in vlada znova za skupno mizo - Orkan Ian dosegel Florido, več kot 2 milijona ljudi brez elektrike - V Mariboru začetek Festival Stare trte, prireditve vina, kulinarike in kulture


29.09.2022

Prva jutranja kronika

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


28.09.2022

Zadnji dan vlaganja kandidatur za predsedniške volitve: kot kaže se bo pomerilo osem kandidatov

Zadnji dan za vložitev kandidatur za predsedniške volitve je pričakovati še eno. Za zdaj kaže, da se bo na predsedniških volitvah 23-ega oktobra pomerilo vsaj osem kandidatov. Končno število bo Državna volilna komisija sporočila v torek. V oddaji tudi o tem: - Podpis sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za črpanje več kot 3,2 milijarde evrov nepovratnih kohezijskih sredstev - Referendumi o priključitvi zasedenih ukrajinskih ozemelj Rusiji odmevali tudi v varnostnem svetu Združenih narodov - Nogometna reprezentanca z remijem na Švedskem ostala v drugi kakovostni skupini Lige narodov


28.09.2022

Vlaganje kandidatur za predsedniške volitve mogoče le še danes

Samo še danes je čas za vložitev kandidatur za predsednika republike Do zdaj je to storilo sedem kandidatov, končni nabor pa bo znan v začetku prihodnjega meseca. Kot pojasnjuje direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko, imajo predsedniški kandidati do 3-ega oktobra še možnost, da se umaknejo iz volilne tekme. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Pred poslankami in poslanci danes rebalans proračuna - Zelenski referendume na ukrajinskih okupiranih ozemljih označil za farso - Slovenski nogometaši po osvojeni točki na Švedskem ostajajo v ligi B Lige narodov


27.09.2022

Na sinočnjem shodu v podporo RTV za uresničevanje javnega interesa, spoštovanje etičnih standardov in umik škodljivih sklepov programskega sveta

V okviru 24-urne stavke Koordinacije novinarskih sindikatov RTV so sinoči na ljubljanskem Trgu republike pripravili protest. Stavkajoči in njihovi podporniki so opozarjali na nadaljnje poslabševanje razmer v javnem zavodu, predvsem na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru. Druge teme oddaje: - Na pogajanjih o uskladitvi plač javnih uslužbencev z inflacijo kljub drugačnim pričakovanjem še brez dogovora - Vlada potrdila sveženj petih davčnih zakonov, državni zbor začenja obravnavo rebalansa proračuna za letos - Uradni začetek slovenske kampanje za pridobivanje podpore nestalnemu članstvu v varnostnem svetu Združenih narodov


27.09.2022

Premier Golob v pismu vodstvo RTV Slovenija pozval k vrnitvi novinarske avtonomije

Opolnoči se je končala 24-urna zaostrena stavka na RTV Slovenija. Na shodu Za javno RTV na Trgu republike v Ljubljani so stavkajoči znova opozorili na slabšanje delovnih razmer, pritiske in grožnje na televiziji in portalu MMC. V oddaji tudi: - Državni zbor danes o predlogu rebalansa letošnjega proračuna - Na vzhodu Ukrajine se zaključujejo referendumi o priključitvi Rusiji - Knjižnica v Ankaranu letos obeležuje peto leto delovanja


26.09.2022

Novinarski sindikat RTV Slovenija zaostril stavkovne dejavnosti

Med 24-urno opozorilno stavko večina ustvarjalcev v uredništvih na TV Slovenija in MMC-ja ne dela. Zagotovljen bo minimum delovnega procesa. Kot razlog za stavko navajajo, da vodstvo grozi z opomini in discipliniranjem zaposlenih v informativnem programu in v multimedijskem centru ter da sta vse bolj ogroženi novinarska in uredniška avtonomija. Drugi poudarki oddaje: - Vlada in sindikati javnega sektorja bi lahko danes dosegli dogovor o zvišanju plač, odprtih še nekaj vprašanj. - Redna seja državnega zbora - premier Golob bo prvič odgovarjal na poslanska vprašanja. - Na volitvah v Italiji slavil desni blok, volilna udeležba najnižja v zgodovini.


26.09.2022

Italija bo najverjetneje dobila prvo premierko, skrajno desno Giorgio Meloni

V Italiji je glede na izide vzporednih volitev zmagala desno sredinska koalicija z Giorgio Meloni, ki bi tako lahko postala prva premierka v italijanski zgodovini. V Oddaji tudi: - Sindikat novinarjev RTV je začel s tretjo opozorilno stavko - Srbija ne bo priznala rezultatov referendumov v Ukrajini - 120-letnico šolstva v Velikem Podlogu obeležili z novo šolo


Stran 56 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov