Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


30.10.2022

Po tragediji v Južni Koreji začetek žalovanja

Iz Južne Koreje poročajo o tragičnem dogodku, ki se je zgodil med praznovanjem pred nočjo čarovnic v Seulu. Med prerivanjem je nepregledna množica pod seboj pokopala več sto ljudi, najmanj 151 jih je umrlo. Oblasti so razglasile žalovanje in odredile preiskavo vzrokov nesreče. Druge teme: - Odločitev Rusije o odstopu od sporazuma o izvozu ukrajinskega žita sprožila ostre odzive mednarodne skupnosti - Turistični delavci zadovoljni s številom nočitev, a opozarjajo na posledice energetske krize - Zmagovalka Popevke 2022 skladba Nove slike v izvedbi Mie Guček, velika nagrada strokovne žirije skupini Gedore


29.10.2022

Poudarki in opomniki pred dnevom reformacije

V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila sinoči osrednja državna proslava pred ponedeljkovim dnevom reformacije. Slavnostna govornica, ministrica za kulturo Asta Vrečko, je med drugim opozorila, da je naloga države zagotoviti dostopnost vsebin v slovenskem jeziku in preprečiti privilegije nekaterih družbenih skupin. V oddaji tudi: - Pred dnevom spomina na mrtve vnovični pozivi k manjši porabi nagrobnih sveč - Med poudarki obiska predsednice Evropske komisije na zahodnem Balkanu obljube o finančni pomoči - Ukrajinski predsednik Zelenski ruske sile obtožuje kraje medicinske opreme v regiji Herson


28.10.2022

Dan RTV Slovenija v spomin na uradni začetek oddajanja Radia Ljubljana pred 94 leti

Danes je dan Radiotelevizije Slovenija. Na ta dan leta 1928 je v Ljubljani uradno začel redno oddajati takrat še Radia Ljubljana, ki se je sicer prvič oglasil v začetku septembra. 30 let pozneje se je radiu pridružila televizija. Danes pa RTV poleg njiju sestavljajo še Multimedijski center, regionalna centra v Mariboru in Kopru, oddajniki in zveze ter teletekst. Druge teme oddaje: - Državni zbor o predlogu tako imenovanega izhodnega covidnega zakona - Nataši Velikonja Jenkova nagrada za pesniško zbirko Prostor sred križišč - Twitter vendarle v lasti najbogatejšega Zemljana Elona Muska


28.10.2022

Danes praznuje RTV Slovenija

Danes je dan Radiotelevizije Slovenija. Pred natanko 94-imi leti je namreč začela redno oddajati prva slovenska radijska postaja, takratni Radio Ljubljana, ki se je prvič oglasil že v začetku septembra. 30 let kasneje se je radiu pridružila še televizija, danes pa RTV med drugim sestavljajo še Multimedijski center, regionalna centra v Mariboru in Kopru, oddajniki in zveze ter teletekst. Druge teme oddaje: - Državni zbor danes tudi o izhodnem covidnem zakonu - Vladimir Putin: Rusija v Ukrajini brani svojo pravico do obstoja - Ormož v prihodnjih dneh v znamenju Grossmanovega Festivala fantastike in stripa


27.10.2022

Začenja se referendumska kampanja

Tako imenovano super volilno leto se nadaljuje. V dobrem mesecu bo znano, kdo bo prevzel predsedniški položaj, kdo bo vodil lokalne skupnosti in kakšna bo usoda zakonskih sprememb o organiziranosti RTV, sestavi vlade in zagotavljanju dolgotrajne oskrbe. Referendumska kampanja se začenja danes. Druge teme: - Kako ublažiti vse višjo inflacijo? Vlada ima na mizi predlog zvišanja pokojnin in minimalne plače. Pritiski draginje zvišujejo tudi plačna pričakovanja. Član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar pravi, da lahko že govorimo o inflaciji ki sama sebe na nek način poganja in je vztrajna in jo je zelo težko zaustaviti. Inflacijska gibanja bo skušala Evropska centralna banka znižati z dodatnim zvišanjem ključnih obrestnih mer. - Evropska unija želi, da bi se skupnemu evropskemu naročanju energetov pridružile tudi države zahodnega Balkana. Vodja Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je na poti v Prištino in Tirano, se je včeraj v Skopju udeležila podpisa sporazuma, po katerem bo pri obvladovanju migracij pomagala agencija Frontex. -Zvečer bodo pri nas premierno prikazali Sarajevo safari, film, ki dviguje prah zaradi pričevanj o tujih ostrostrelcih v tem mestu med vojno ter njihovih žrtvah. Režiser Miran Zupanič v odzivu na napovedane ovadbe poudarja, da očitno živimo v različnih resničnosth. Kot pravi, je to kar je naredil, pričevanje iz resničnosti, kot jo vidim on in kot jo vidijo ti ljudje


27.10.2022

Začenja se referendumska kampanja o treh zakonih

Začenja se uradna kampanja pred referendumi o treh zakonih, in sicer o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o Radioteleviziji Slovenija. Prvi zakon prinaša drugačno sestavo vlade, drugi uveljavitev lani sprejetega zakona zamika za eno leto, novela zakona o RTV Slovenija pa na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor javnega zavoda. Druge teme: - Vlada predvidoma o uskladitvi pokojnin in zvišanju minimalne plače - Evropska centralna banka v novo občutno zvišanje obrestnih mer - Prebivalci spodnje Savinjske doline zaradi onesnažene vode komunali grozijo z odškodninsko tožbo


26.10.2022

Nadaljevanje sprejemanja svežnja davčne zakonodaje

Prvi od petih spremenjenih davčnih zakonov, ki jih je vlada potrdila konec septembra, je pod streho. Gre za spremembe pri trošarinah za kmete. Danes pa bo parlament odločal še o primernosti sprememb zakona o davčnem postopku in finančni upravi. Novela o dohodnini, ki ukinja pomemben del razbremenitve plač in zaostruje obdavčitev tako imenovanih normirancev, je še vedno v čakalnici in vse bolj se zdi, da ne bo sprejeta do konca leta. Drugi poudarki oddaje: - Srbija več kot pol leta po volitvah dobiva novo vlado, potrditev italijanske danes še v senatu. - Francosko-nemška nesoglasja bodo skušali reševati na delovnem kosilu voditeljev obeh držav namesto na skupni seji vlad. - S podelitvijo Badjurove nagrade za življenjsko delo igralki Mileni Zupančič v Portorožu odprli jubilejni Festival slovenskega filma.


26.10.2022

Pred poslanci obravnava novel zakonov o davčnem postopku in finančni upravi

Poslanke in poslanci bodo danes obravnavali noveli zakonov o davčnem postopku in o finančni upravi. Ta prinaša orodja inšpektorjem za preverjanje pravilne uporabe manj obdavčenega goriva za kmetijsko mehanizacijo, ki jih uvaja včeraj potrjena sprememba zakona o trošarinah. A cilj novele o finančni upravi je predvsem odpraviti tri novosti prejšnje vlade. Drugi poudarki oddaje: - Gen energijo bo vodil Dejan Paravan. - Zavezništvo med Francijo in Nemčijo tudi zaradi razhajanj glede energetskih vprašanj na preizkušnji. - Občina Mirna Peč dobila denar za komunalno ureditev poslovne cone ob avtocesti.


25.10.2022

Nadaljujejo se pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij v zdravstvu

Predsedniška volilna tekma se nadaljuje, Nataša Pirc Musar in Anže Logar tečeta drugi krog kampanje. Analitiki pričakujejo, da bo ta bolj ostra kot v prvem krogu. Drugi poudarki oddaje: - O omejevanju cen plina še evropski energetski ministri; občutno nižje so že po razpravi o ukrepih. - Notarji danes brezplačno svetujejo o dedovanju. - S podelitvijo Badjurove nagrade Mileni Zupančič se v Portorožu začenja Festival slovenskega filma.


25.10.2022

Nadaljevanje kampanje pred drugim krogom predsedniških volitev

Kandidata za predsedniški položaj Anže Logar in Nataša Pirc Musar pred drugim krogom volitev nadaljujeta kampanjo. Ta bo po mnenju analitikov bolj zaostrena in manj osebna. Drugi poudarki oddaje: - Vlada in sindikati nadaljujejo pogajanja o kolektivni pogodbi za zdravnike. - Od polnoči znova nekoliko dražja bencin in dizel. - Mednarodna agencija za jedrsko energijo v Ukrajino pošilja inšpektorje.


24.10.2022

Za izvolitev novega predsednika ali predsednice bo potreben še drugi krog volitev

Novega predsednika republike bomo dobili v drugem krogu volitev, odločali bomo med Anžetom Logarjem in Natašo Pirc Musar. Včerajšnjega, prvega kroga volitev se je udeležilo nekaj več kot 51 odstotkov volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila udeležba višja kot v prvem krogu prejšnjih predsedniških volitev, ko je glas oddalo 44 odstotkov upravičencev. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Umik nekdanjega britanskega premierja Borisa Johnsona iz bitke za naslednika Liz Truss - Rusko-ukrajinsko izmenjevanje očitkov o pripravljenosti na uporabo tako imenovane umazane bombe


24.10.2022

V drugi krog predsedniških volitev Anže Logar in Nataša Pirc Musar

Volilna udeležba je v prvem krogu volitev za predsednika republike presegla 51 odstotkov. Relativni zmagovalec je postal Anže Logar, ki se bo v drugem krogu pomeril z Natašo Pirc Musar. Oba sta bila z rezultatom zelo zadovoljna. V oddaji tudi: - Brglez pozdravil sodelovanje, Prebilič in Senčarjeva vesela uspeha neparlamentarnih strank, Cigler Kralj in Kordiš v kampanjo želela vnesti svežino in vsebino - Analitiki rezultat prvega kroga ocenjujejo kot predvidljiv - Boris Johnson izstopil iz boja za vodjo britanskih konservativcev in novega premierja


23.10.2022

Sedme predsedniške volitve

Volišča po državi so pravkar odprla svoja vrata. Bomo že danes izvolili petega predsednika ali prvo predsednico Slovenije ali pa bo potreben drugi krog bo znano nocoj. Volivci in volilke lahko svoj glas oddajo na več kot 3 tisoč voliščih do 19-te ure. Do takrat velja volilni molk, ki prepoveduje vsakršno nagovarjanje in napeljevanje k glasovanju. V oddaji še. - V središču prestolnice bo potekal 26-ti Ljubljanski maraton - Ši Džinping dobil tretji 5-letni mandat na vrhu Kitajske komunistične partije - Slovensko kulturno središče Planika že 25 let eden od stebrov slovenstva v Kanalski dolini


22.10.2022

Potem ko je vrh Evropske unije sprejel ukrepe proti energetski draginji, članice zdaj čaka iskanje skupnih rešitev

Kako se bodo članice Evropske unije lotile skupnih rešitev glede zmanjševanja nenujne porabe energije? Voditelji Evropske unije so namreč včeraj sprejeli več ukrepov za spopadanje z energetsko draginjo, zdaj pa bo treba najti konkretne rešitve. Med ukrepi je tudi začasni dinamični cenovni koridor za transakcije z zemeljskim plinom. Drugi poudarki oddaje: - Pred jutrišnji predsedniškimi volitvami velja volilni molk. - Zaprisegla bo vlada prve mandatarke v zgodovini Italije. - Praznovanje dneva biosfernih območij v Sloveniji.


21.10.2022

Voditelji EU dosegli dogovor o ukrepih za blažitev energetske draginje

Voditelji Evropske unije so ponoči na vrhu v Bruslju dosegli dogovor o ukrepih za ublažitev energetske draginje. Med drugim so se zavzeli za uvedbo začasnega dinamičnega cenovnega koridorja za trgovanje z zemeljskim plinom. Preostale teme: - italijanski predsednik Sergio Mattarella bo v okviru včeraj začetih posvetovanj za sestavo nove vlade dopoldne sprejel voditelje desne sredine; še danes utegne za mandatarko imenovati Giorgio Meloni, ki je s skrajno desno stranko Bratje Italije zmagala na volitvah. - javna razprava o predlogu zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu je končana.    - nagrado bert, ki jo Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podeljuje za življenjsko delo v filmski igri, je sinoči dobila filmska in gledališka igralka Olga Kacjan - danes in jutri večinoma oblačno, jutri se bo dež do večera razširil nad vso državo.


21.10.2022

Voditelji članic EU dosegli dogovor o ukrepih za soočanje z energetsko draginjo

Na maratonskem vrhu Evropske unije so dosegli dogovor o ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. Med drugim so se zavzeli za uvedbo začasnega dinamičnega cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom. Druge teme: - Mandat za sestavo italijanske vlade predvidoma danes Georgii Meloni - Prenova športnega parka v Zagorju ob Savi - Zaprtje dela ceste Cerknica-Bloška Polica ta in prihodnji konec tedna


20.10.2022

Vrh voditeljev EU o spopadanju z energetsko krizo

Kako bodo evropski voditelji odgovorili na predloge Bruslja za blaženje energetske draginje? 15 držav, tudi Slovenija, je zahtevalo omejitev cen plina, kompromisni predlog Bruslja pa je mehanizem za določanje najvišjih dinamičnih cen. Prav o tem je pričakovati največ težav pri pogajanjih. Druge teme: - Geoplinu danes predvidoma samo 50 milijonov evrov likvidnostnih sredstev za sprotno poslovanje, usoda dokapitalizacije družbe naj bi bila znana prihodnji teden - Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin po sporazumu z vlado: oblikovanje ločenega plačnega zdravstvenega stebra prvi premik k razgradnji enotnega plačnega sistema - Začenja se kampanja pred lokalnimi volitvami 20-ega novembra, volišča za predčasno glasovanje na predsedniških volitvah odprta samo še danes


20.10.2022

V Bruslju se bo začel vrh voditeljev držav članic Evropske Unije

V Bruslju se bo začel vrh voditeljev držav članic Unije, na katerem bodo govorili o nadaljnjih ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. Razpravljali bodo o predlogih komisije, ki med drugim predvidevajo omejevanje cen na glavnem evropskem vozlišču za trgovanje s plinom. Kot je v nagovoru evropskim poslancem v Strassbourgu dejala predsednica komisije Ursula von der Leyen, je najboljši odgovor na izsiljevanje predsednika Putina s plinom evropska solidarnost in evropska enotnost. Druge teme: - Ukrajina omejuje porabo elektrike - Še danes mogoče predčasno glasovanje na predsedniških volitvah - Žužemberk bo dobil novo obrtno cono


19.10.2022

Zdravniške stavke ne bo

Zdravniške stavke, napovedane za danes, ne bo. Stavkovni odbor Fidesa je namreč včeraj potrdil vsebino parafiranega sporazuma z vlado. Kje sta strani zbližali stališča, naj bi pojasnili po podpisu dokumenta danes popoldne. Druge teme: - Še danes mogoče oddati zahteve za posebne oblike glasovanja na nedeljskih predsedniških volitvah - Ursula von der Leyen z evropskimi poslanci o energetski draginji, Bruselj predlaga omejevanje cen plina na evropskem trgovalnem vozlišču - Začenja se Frankfurtski knjižni sejem z več kot 4.000 razstavljavci iz 95 držav, letos v ospredju pomen prevajanja


19.10.2022

Referendumska nedelja bo 27. novembra

Poslanke in poslanci so tudi v drugo potrdili spremembe družinskega zakonika po katerih je zakonska zveza skupnost dveh oseb, istospolnim partnerjem pa omogočajo posvojitev otroka. Ob tem je Državni zbor odločil tudi, da bomo o treh referendumih, ki jih zahteva SDS, odločali 27. novembra. Druge teme: - Za danes napovedane zdravniške stavke ne bo - Bruselj predlaga omejevanje cen plina na glavnem evropskem trgovalnem vozlišču - Kranjski podjetniški inkubator Kovačnica bo v novih prostorih nudil 80 delovnih mest


Stran 54 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov