Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


05.12.2022

Župane v drugem krogu volitev dobili še v 47 občinah - največje presenečenje v Celju, kjer se po 24 letih poslavlja Bojan Šrot

V 47 občinah so včeraj v drugem krogu izbirali župane. Za največje presenečenje so poskrbeli volivci v Celju, kjer se po 24-ih letih od županovanja poslavlja Bojan Šrot. Nasledil ga bo skoraj 30 let mlajši Matija Kovač. V preostalih mestnih občinah pa so izidi takšni - v Mariboru je drugi mandat dobil Saša Arsenoviča, tudi v Kranju bo še naprej županoval Matjaž Rakovec. V Novi Gorici je slavil Samo Turel, v Murski Soboti Damjan Anželj, v Krškem pa Janez Kerin. Druge teme oddaje: - Predsednik Evropskega sveta Michel danes prvič pri Golobu, Pahor na zadnjem srečanju z Mattarello - Ob svetovnem dnevu tal opozorila o preobsežni pozidavi; po njivskih površinah smo na repu Evrope - V četrtfinale nogometnega prvenstva še Angleži in Francozi


05.12.2022

Nove župane ima tudi preostalih 47 občin

V 47-ih občinah je bil včeraj 2. krog županskih volitev, od tega v šestih mestnih. Najodmevnejši rezultat prihaja iz Celja, kjer je Bojan Šrot po 24-ih letih županski stolček prepustil Matiji Kovaču. V oddaji tudi: - Od danes prepovedan uvoz večine ruske surove nafte v Evropsko unijo - Predsednik Pahor na poslovilnem obisku pri italijanskem kolegu Mattarelli - Mladi predstavljajo skoraj tretjino prostovoljcev pri nas


04.12.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


03.12.2022

Na Ta veseli dan kulturne po državi številni brezplačni dogodki

Ministrstvo za kulturo je pred 22-imi leti ob 200-ti obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna prvič pripravilo dan odprtih vrat slovenske kulture. Na današnji Ta veseli dan kulture tako kulturne ustanove obiskovalce vabijo na številne brezplačne dogodke. Namen dneva je približanje kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi. Program dogodkov je dostopen na spletni strani Ministrstva za kulturo. Ostali poudarki: Cenzura in sodobna tehnologija glavni orožji Kitajske v boju proti protestom Donald Trump ob iskanju podpore za predsedniško nominacijo bije bitko s svojo preteklostjo Pomembnost inovacij za vključujoč razvoj glavna tema današnjega mednarodnega dneva invalidov Oblačno bo s pogostimi padavinami, meja sneženja se bo čez dan višala


02.12.2022

Dogovor o višjih plačah v zdravstvu razburja preostali del javnega sektorja

Dogovor o višjih plačah v zdravstvu je razburil preostali del javnega sektorja. Na eni strani zdravniki niso zadovoljni z vladno ponudbo višjih plač, druge poklicne skupine, med njimi sodniki in učitelji, pa so nezadovoljne zaradi različne obravnave. Vlada jim sporoča, naj počakajo na spremembe plačnega sistema. Druge teme: - Gospodarstveniki razočarani nad vladnimi ukrepi za blaženje energetske draginje - V Urugvaju prvi krog pogajanj o mednarodni pogodbi za omejevanje plastike - Slovo od mundiala za trikratne svetovne nogometne prvake Nemce, odhajajo tudi Belgijci


02.12.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


01.12.2022

Vlada o zakonih za naslovitev energetske krize v gospodarstvu

Vlada bo danes obravnavala dva zakona, s katerima bo, skupaj z že sprejeto uredbo o mehanizmu oblikovanja drobnoprodajnih cen električne energije, pomagala gospodarstvu pri nakupu energentov in zamejila rast njihovih cen. Zakon, ki ga pripravlja gospodarsko ministrstvo, opredeljuje vrste pomoči za podjetja; tisti, ki ga pripravlja infrastrukturno ministrstvo, pa prinaša nove subvencije in omejuje previsoke prihodke energetskih podjetij. V oddaji tudi: - Premier Golob: v Sloveniji ne zaznavamo povečanega tveganja zaradi ruske agresije na Ukrajino - Fides bo odločitev o nadaljnjih korakih zaradi neuspešnih pogajanj z vlado sprejel po anketi med članstvom - Svetovni dan boja proti aidsu: kljub uspehom zdravljenja ostajata ključna tesiranje in preventiva


01.12.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


30.11.2022

V veljavi omejene cene elektrike za podjetja

Večina podjetij bo od danes lažje dihala. Cene elektrike so namreč od danes regulirane tudi za velike poslovne odjemalce. Naslednji korak bo sprejetje zakonskih rešitev s shemo subvencioniranja elektrike in plina za leto 2023. Druge teme: - Po neuspešnih pogajanjih s Fidesom vlada danes nadaljuje pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva; dogovor bi pomenil tudi zvišanje plač za zdravnike in zobozdravnike - Svet za nacionalno varnost na prvi seji v tem mandatu o varnostnih vidikih vojne v Ukrajini, zunanji ministri članic Nata v skupni izjavi za okrepitev pomoči Kijevu - Vodji skrajne oborožene skupine Varuhi prisege zaradi vdora v ameriški Kapitol kriva kovanja prevratniške zarote


30.11.2022

Vlada določila zgornjo mejo cene elektrike za podjetja

Veljati je začela uredba, s katero je vlada določila zgornjo mejo cene elektrike za velike poslovne odjemalce. Osrednji cilj uredbe je z opredeljeno referenčno nabavno ceno elektrike pomagati podjetjem zaradi visokih cen energije. Druge teme: - Nov krog pogajanj med vlado ter sindikati zdravstva in socialnega varstva - Dva obtoženca lanskega napada na ameriški kongres spoznana za kriva prevratniške zarote - Kočevje v boj proti nezakonitemu odlaganju odpadkov v naravi


29.11.2022

Dan D za vlado in Fides

Referendumski ZA trem zakonskim novelam je po oceni analitikov potrdil mandat vladne koalicije, odločna podpora zlasti zakonu o Radioteleviziji Slovenija pa pomen javnega medijskega servisa. Druge teme: - Današnja pogajanja o zdravniških plačah med vladno stranjo in Fidesom ključna pred morebitno zaostritvijo sindikalnih dejavnosti - Dvodnevno zasedanje zveze Nato v Romuniji v znamenju nadaljnje podpore Ukrajini in odnosa zavezništva do Kitajske; za omizjem prvič tudi zunanja ministra Švedske in Finske - Poslovil se je Delov fotograf Joco Žnidaršič, prvi slovenski prejemnik nagrade najprestižnejšega tekmovanja za novinarsko fotografijo na svetu World Press Foto.


29.11.2022

Pred nami novo poglavje pogajanj med vlado in zdravniškim sindikatom Fides

Predstavniki sindikata zdravnikov in zobozdravnikov se bodo dopoldne sešli na predvidoma odločilnih pogajanjih. Če dogovora o plačah ne bodo sklenili, člani sindikata pričakujejo zaostritev sindikalnih aktivnosti, torej tudi stavko. Drugi poudarki oddaje: - Trgovci prejeli zagotovilo: regres bo v celoti izplačan v denarju. - Zunanji ministri Nata na zasedanju v Bukarešti o nadaljnji pomoči Ukrajini. - Poslovil se je legendarni fotoreporter Joco Žnidaršič.


28.11.2022

Na referendumih prepričljiva potrditev vseh treh zakonov

Volilke in volilci so na referendumih podprli vse tri zakonske novele, o katerih so odločali. Novelama o RTV in o dolgotrajni oskrbi so namenili dobrih 62 odstotkov glasov, ZA zakon o vladi pa jih je glasovalo nekaj več kot 56 odstotkov. Volilna udeležba na vseh treh referendumih je bila približno 42-odstotna. Najbolj tesen je bil referendumski izid glede novele zakona o vladi. Ta bo po novem imela 19 ministrstev ter 20 ministrov. Kdo bo zasedel nova ministrska mesta, bo znano še ta teden. Drugi poudarki: - Pri uveljavitvi včeraj potrjenih zakonov možni zapleti, med drugim ustavna presoja. - Borut Pahor odhaja na zadnji obisk v tujini v vlogi predsednika; v ospredju pogovorov v Zagrebu poleg krepitve odnosov tudi vojna v Ukrajini. - Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju: derbi med Španijo in Nemčijo brez zmagovalke.


28.11.2022

Volivci so se pri treh referendumskih vprašanjih izrekli ZA

Volivke in volivci so na včerajšnjem referendumu potrdili vse tri zakone - o RTV, dolgotrajni oskrbi in vladi. Ob približno 41 odstotni volilni udeležbi je ZA zakona o RTV in dolgotrajni oskrbi glasovalo približno 62 odstotkov volilcev, zakon o vladi je podprlo 56 odstotkov volilcev. V predlagateljici SDS ocenjujejo, da so bili volivci zavedeni in se niso celoti zavedali vsebine svojih odločitev. Druge teme: - Poslanke in poslanci danes o noveli zakona o dohodnini - Na italijanskem otoku Ischia nadaljujo iskanje pogrešanih - Na Koroškem brezplačno finančno opismenjevanje


27.11.2022

Volivci se na referendumih izrekajo o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija

Po državi se je odprlo 2 tisoč 999 rednih volišč in 88 tako imenovanih volišč omnia, kjer lahko glasujejo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini in tisti, ki na dan glasovanja ne bodo v okraju svojega stalnega prebivališča. Volilni upravičenci se danes izrekajo o treh referendumih, in sicer o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in Radioteleviziji Slovenija. Na predčasnem glasovanju je v torek, sredo in četrtek že glasovalo 3,91 odstotka oziroma nekaj več kot 66 tisoč 300 volivcev. Druge teme oddaje: - Članice Unije Ukrajini namenile približno 144 milijonov evrov za izvoz žita - Kristjani bodo na adventnem vencu prižgali prvo svečo - Francoski nogometaši prvi v osmino finala, Argentina do prve zmage na svetovnem prvenstvu


26.11.2022

V veljavi referendumski molk pred jutrišnjim glasovanjem o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV

Opolnoči je začel veljati referendumski molk pred jutrišnjim glasovanjem o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. Do zaprtja volišč jutri ob 19-ih so prepovedane vse dejavnosti, ki bi volilce nagovarjale h kakršnemu koli glasovanju. Druge teme oddaje: - Evropski notranji ministri podprli akcijski načrt za upravljanje migracij v Sredozemlju - Unija bo Ukrajini z dobavo električnih generatorjev pomagala pri energetski oskrbi - Nagrada čuvaj za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva Sonji Grizila


25.11.2022

Opolnoči se začenja volilni molk pred nedeljskimi referendumi o novelah o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija

Organizatorji kampanj za nedeljske refrendume o novelah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija lahko le še danes nagovarjajo volivce. Opolnoči bo namreč začel veljati volilni molk, ki bo trajal vse do zaprtja volišč. Drugi poudarki oddaje: -V Bruslju o povečevanju prihodov migrantov, Italija zahteva boljšo porazdelitev bremen. - Ena od naših najstarejših oddaj - Slovencem po svetu - praznuje 70 let. - Prvi krog skupinskega dela svetovnega nogometnega prvenstva se je sklenil z zmago Brazilcev nad Srbi.


25.11.2022

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


24.11.2022

Pred nedeljskimi referendumi še danes možno predčasno glasovanje

Pred nedeljskimi referendumi o spremembah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija lahko volilci še danes na 95 voliščih po državi, večinsko na sedežih upravnih enot, do 19. ure glasujejo predčasno. Jutri opolnoči pa se bo začel volilni molk pred nedeljskim splošnim glasovanjem. Druge teme oddaje: - Evropski ministri za energetiko o ukrepih proti visokim cenam energije, tudi o skupnem naročanju plina - Srbija in Kosovo vendarle dosegla dogovor o avtomobilskih registrskih oznakah - Podnebna kriza in negotove geopolitične razmere usmerjajo svet v zmanjševanje izgub hrane po vsej verigi


24.11.2022

Še danes možno predčasno glasovanje pred nedeljskimi referendumi

Danes bodo med 7. in 19. uro še zadnji dan odprta volišča za predčasno glasovanje na treh zakonodajnih referendumih, jutri opolnoči pa se bo pred nedeljskim splošnim glasovanjem začel volilni molk. Volivke in volivci na referendumih kot rečeno odločajo o zakonih o vladi, o dolgotrajni oskrbi in o RTV Slovenija. Druge teme oddaje: - V Kijevu skoraj vsa gospodinjstva brez vode in elektrike - Srbija in Kosovo dosegla dogovor za rešitev spora glede registrskih tablic - V murskosoboški galeriji na ogled razstava »Razbita površina« Marjana Gumilarja


Stran 51 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov