Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


22.01.2023

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


21.01.2023

Zdravniška zbornica zadovoljna s predlogi za izboljšanje zdravstva, civilne iniciative pa razočarane

Zdravniška zbornica in družinski zdravniki pozdravljajo ukrepe za izboljšanje zdravstvenega sistema, ki jih je včeraj predstavil pristojni minister Danijel Bešič Loredan. Kot je povedal predsednik Odbora za osnovno zdravstvo Rok Ravnikar, so družinski zdravniki zadovoljni, da je ministrstvo prepoznalo pomen primarne ravni, saj po njegovih besedah brez dobrih temeljev ni mogoče graditi ničesar. Na drugi strani so predvsem v civilnih iniciativah nad predstavljenim razočarani in zaskrbljeni. Drugi teme: - Na srečanju kontaktne skupine za pomoč Ukrajini obljube dodatne vojaške pomoči Kijevu - V Franciji se nadaljujejo množični protesti proti predlagani pokojninski reformi - Začel se bo 34-i tržaški filmski festival


20.01.2023

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


20.01.2023

Predstavljena analiza stanja v zdravstvu bo podlaga za zdravstveno reformo

Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan bo danes javnosti predstavil analizo stanja slovenskega zdravstva. Analiza bo podlaga za zdravstveno reformo, ki se jo bo po besedah premiera Roberta Goloba treba lotili v središčni točki, pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Na zavodu očitke zavračajo, saj da nikoli niso zaznali, da bi bili jedro problema. Ostali poudarki oddaje: - Ob vnovični obravnavi novele zakona o finančni upravi sprememb ni pričakovati - Kontaktna skupina za pomoč Ukrajini v Nemčiji nadaljuje pogovore o nadaljnji dobavi orožja - Termoelektrarna Šoštanj napovedala novo podražitev toplotne energije


19.01.2023

Koalicija zavezana enotnemu sodelovanju pri pripravi zdravstvene reforme

Vrh koalicije je včeraj na Brdu pri Kranju ugotavljal, da so razmere v zdravstvu skrb vzbujajoče, zato je reforma nujna. Za njen uspeh pa je, kot je dejal premier Robert Golob, pomembno takojšnje preoblikovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Visoko na lestvici ukrepov je tudi digitalizacija, s katero bi v zdravstvu vzpostavili red. Drugi poudarki oddaje: - Poznavalci letalske panoge ob napovedanih subvencijah za ohranjanje povezljivosti menijo, da bi morali premisliti o ustanovitvi novega nacionalnega letalskega prevoznika - Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres v Davosu pozval k večji svetovni zavzetosti v boju proti podnebni krizi, pri tem pa še posebej omenil vlogo Kitajske in Združenih držav - Parasmučarji skupaj s študenti delovne terapije te dni uživajo na snežnih strminah Rogle - Slovenski rokometaši so z zmago proti Iranu dobili nov zagon za nadaljevanje svetovnega prvenstva. Košarkarji Olimpije pa so v Stožicah doživeli deveti poraz v evropskem pokalu.


19.01.2023

Golob: Ključni del zdravstvene reforme bo preoblikovanje zavoda za zdravstveno zavarovanje

Včerajšnji koalicijski vrh je postregel z analizo stanja slovenskega zdravstva, ki je po besedah premiera Roberta Goloba slabše od pričakovanj. Ključni del zdravstvene reforme bo preoblikovanje zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki ga v koaliciji vidijo kot jedro problema. Danes naj bi bila pripravljena tudi konkretna časovnica zakonodajnih in izvedbenih ukrepov na področju zdravstva do leta 2025. Drugi poudarki oddaje: - Guterres v Davosu: Naš svet je na številnih področjih zajel popoln vihar - Novozelandska premierka Jacinda Ardern napovedala svoj odstop - Odločitev trboveljske občine o podelitvi koncesije za odvoz odpadkov družbi Simbio nezakonita


18.01.2023

Na koalicijskem vrhu o reformah za letos

Zdravstvena reforma bo lakmusov papir za trdnost koalicije. Stališča o njeni vsebini in časovnici bodo skušali poenotiti na današnjem vrhu. Razpravljali bodo tudi o drugih reformnih načrtih vlade. Premier Robert Golob glede izkupička pričakuje razširitev koalicijske pogodbe. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajina si je zagotovila dodatne pošiljke protiletalske zaščite z Zahoda. Ruske oblasti napovedujejo občutno povečanje svoje vojske. - Okoljevarstveniki protestirajo proti sečnji dreves na ljubljanskem Rožniku. Na Zavodu za gozdove poudarjajo, da je poseg v skladu z načrti. - Slovenski rokometaši začenjajo boje za preboj v četrtfinale svetovnega prvenstva. Popoldne se bodo v Krakovu pomerili z Iranci.


18.01.2023

Vrh koalicije v znamenju zdravstvene reforme

Koalicija bo na današnjem vrhu pretresala reforme na več področjih, ki jih vlada želi izvesti v letošnjem letu. V ospredju bo zdravstvo, pri katerem premier Robert Golob pričakuje tudi podpis aneksa h koalicijski pogodbi. Drugi poudarki: - Kot novi nemški obrambni minister bo prisegel Boris Pistorius. - Ukrajina pričakuje dodatne zaveze Zahoda k nadaljnji pomoči. - Pomurski sejem bo letos ponudil štiri sejemske dogodke.


17.01.2023

Kaj pomenijo sindikalne zahteve posameznih skupin o povišanju plač za državni proračun?

Vlada je lani zvišala plače javnim uslužbencem za skupno 600 milijonov evrov. Prvi del so dobili decembra, drugega bodo aprila. Vendar se zato plačne zahteve niso umirile. Nasprotno - posamezne poklicne skupine zahtevajo višje plače in spremembo razmerij med poklici. V oddaji tudi: - Svetovni gospodarski forum v Davosu spremljajo tudi protesti - Evropski poslanci sprožili postopek za odvzem imunitete dvema poslancema, vpletenima v korupcijsko afero - Slovenski rokometaši z drugim mestom v skupini v nadaljevanje svetovnega prvenstva prenesli dve točki


17.01.2023

Kljub sneženju danes na cestah mirno

Za nami je kljub sneženju nekoliko bolj mirna noč, ki pa ni minila brez prometnih zapletov. Moker sneg in neustrezna oprema sta znova privedla do zdrsov tovornjakov, o snegolomu pa zaradi manjše količine padavin ni poročil. Tako naj bi ostalo tudi v prihodnjih dneh. Drugi poudarki oddaje: - V Ljubljani bodo danes odprli še eno ambulanto za neopredeljene. - Bencin od polnoči dražji, cena dizla ostaja enaka. - Ukrajina poziva Zahod k hitrejšim pošiljkam orožja.


16.01.2023

Ob snežnih padavinah težave v prometu

V večini države se to jutro začenja z nejevoljo voznikov, zdrsi vozil in zamudami zaradi obilnega sneženja. Agencija za okolje je za danes sicer izdala oranžno opozorilo. Iz večjega dela države zaradi mokrega in južnega snega poročajo o snegolomu, med drugim iz Koroške, Štajerske, Gorenjske in Dolenjske. V oddaji med drugim tudi: - Trdnost koalicije na preizkušnji ob zdravstveni reformi; vrata naj bi danes odprle prve ambulante za ljudi brez osebnega zdravnika. - Začenja se Svetovni gospodarski forum v Davosu, a brez predstavnikov Rusije - Vse manj je tiskanih medijev, s tem pa tudi poglobljenega novinarstva


16.01.2023

Obilno sneženje hromi promet

Slovenijo je zajelo močno sneženje, ki bo po napovedih vremenoslovcev tudi po nižinah prineslo od pet do 20 centimetrov debelo snežno odejo. Težave na cestah so se začele že zgodaj zjutraj, promet je ponekod povsem ohromljen. V oddaji tudi o tem: - Zunanja ministrica po obisku Črne gore danes na Kosovu - Začenja se svetovni gospodarski forum v Davosu - Radovljiški vrtec začenja obsežen projekt prenove


15.01.2023

Po silovitih ruskih napadih reševalci med ruševinami bloka v Dnipru iščejo preživele

Obsežni letalski napadi, ki jih je v več ukrajinskih mestih izvedla ruska vojska, so zahtevali tudi žrtve med civilisti. Število ubitih v mestu Dnipro v osrednjem delu države, kjer so rakete zadele 9-nadstropni stanovanjski blok, se je povzpelo na 14, več kot 60 je poškodovanih, približno 30 ljudi še pogrešajo. Cilj ruskih raket je bila sicer vnovič tudi energetska infrastruktura. Pristojne službe po državi se trudijo vzpostaviti dobavo elktrične energije, najhuje je v regijah Harkov in Kijev. Druge teme: - Prve ambulante za neopredeljene paciente bodo vrata odprle jutri. - Predlog reforme zdravstva na Hrvaškem številne zdravstvene delavce pustil hladne. - Slovenski rokometaši v drugem krogu svetovnega prvenstva ugnali gostitelje Poljake.


14.01.2023

Vladni dogovori z delom sindikatov javnega sektorja sprožili plaz zahtev po višjih plačah tudi v preostalih poklicnih skupinah

Javni uslužbenci pričakujejo začetek pogajanj o reformi plačnega sistema, a zdi se, da sindikati ne morejo ali ne želijo več čakati. Tudi zato si skušajo že zdaj zagotoviti boljše pogoje in plače. Sindikalno dogajanje ta teden je bilo izjemno razgibano in uspešno, sredino stavko zdravnikov in današnji shod pomočnic vzgojiteljic so namreč odpovedali. Druge teme oddaje: - Tudi vstop v pravoslavno novo leto v Ukrajini zaznamovali spopadi; Kijev zatrjuje, da Soledar ni v ruskih rokah - Nemška policija odstranila skoraj vse okoljevarstvenike iz vasi Lützerath - Hokejisti Olimpije prepričljivo ubranili naslov državnih prvakov


13.01.2023

Višja minimalna plača zmanšuje kreditno sposobnost prebivalstva

Zviševanje plač različnim poklicnim skupinam in dvig minimalne plače sta sprožila plaz novih zahtev. Nezadovoljstvo zaradi plačnega sistema je vedno večje tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju. Ta zahteva izenačitev minimalne plače z osnovno, za kar si prizadevajo že več let. Druge teme: - Pred pristojnimi parlamentarnimi odbori danes še štirje ministrski kandidati: Aleksander Jevšek za področje kohezije napovedal poenostavitev postopkov za črpanje evropskih sredstev - Predsedujoči letošnji podnebni konferenci direktor 12. največje naftne družbe na svetu - Nacionalnega naftnega podjetja Abu Dhabi, okoljevarstveniki opozarjajo na nesprejemljiv konflikt interesov - Slovenski rokometaši na svoji uvodni tekmi svetovnega prvenstva zanesljivo s 33:19 premagali ekipo Savdske Arabije, jutri jih čakajo Poljaki


13.01.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


12.01.2023

Znan bo nov znesek minimalne plače

Danes bo konec ugibanj o višini letošnje minimalne plače. Minister za delo Luka Mesec bo po seji vlade sporočil nova zneska bruto in neto minimalne plače. Šlo naj bi za enega od večjih zvišanj, toda kritiki opozarjajo, da se bo z njim povečalo tudi število prejemnikov minimalne plače, razmerja pa dodatno porušila. Drugi poudarki oddaje: - Začenjajo se zaslišanja devetih ministrskih kandidatov, vlada bo potrjevala sporazuma s šolskim in zdravniškim sindikatom - Odprtje ambulante za neopredeljene bolnike v Mariboru jutri, v Celju v ponedeljek, v Ljubljani jih napovedujejo sedem - Rokometna rezprezentanca drevi v Katovicah proti Savdski Arabiji začenja svetovno prvenstvo


12.01.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


11.01.2023

Stavke zdravnikov in zobozdravnikov danes ne bo

Zdravniki in zobozdravniki so tri ure pred začetkom odpovedali za danes predvideno stavko. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov ter ministrstvo za zdravje sta namreč včeraj po več ur trajajoči mediaciji, ki jo je vodilo Zdravniško društvo, dosegla in parafirala dogovor, ki ga je pozno sinoči že potrdil tudi glavni stavkovni odbor Fidesa. Druge teme oddaje: - Premier Golob napovedal 600 evrov bruto dodatka za vse sodnike in tožilce do uveljavitve reforme plačnega sistema - Francoska vlada načrtuje zvišanje upokojitvene starosti na 64 let; sindikati že napovedali stavko - V Hollywoodu podelili zlate globuse; najboljša filma Duše otoka in Fabelmanovi


11.01.2023

Zdravniki danes ne bodo stavkali

Zdravniki in zobozdravniki so preklicali stavko, predvideno za danes. Predstavniki sindikata Fides in ministrstva za zdravje so namreč včeraj, ob mediaciji, dosegli in parafirali sporazum. Kaj vsebuje, še ni znano. Včerajšnja stavka pacientov je poudarila poziv oblastem k ureditvi javnega zdravstva, da bo dostopno vsem. V oddaji tudi: - Sodniki pozdravljajo vladno napoved o dodatku zanje do plačne reforme - V Domu starejših občanov v Novem mestu se veselijo prizidka in dodatnih parkirišč - Na nočnem slalomu v Flachauu najboljša Vlhova, Slovenke ostale brez finala


Stran 47 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov