Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


10.03.2023

Stavke zaposlenih v vzgoji in izobraževanju prihodnji mesec ne bo

Vlada in glavni stavkovni odbor Sviza sta včeraj potrdila stavkovni sporazum, stavke šolnikov prihodnji mesec ne bo. Višje plače sicer med drugim zahtevajo tudi direktorji zdravstvenih zavodov, ki napovedujejo, da bodo v nasprotnem primeru odstopili s položaja. Druge teme: - Ši Džinpingu nov mandat na čelu Kitajske. - V strelskem napadu v Hamburgu ubitih več ljudi. - Bodo v Trbovljah vendarle odprli oskrbovana stanovanja?


09.03.2023

Znana naj bi bila odločitev o morebitni stavki v vzgoji in izobraževanju

Vladna pogajalska skupina in pogajalci Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture so včeraj parafirali stavkovni sporazum. Dogovor bosta potrjevala še vlada in glavni stavkovni odbor SVIZ-a. 54 članov glavnega stavkovnega odbora bo o vsebini doseženega na pogajanjih razpravljalo popoldne in tudi odločilo, ali bo 13. april v vzgoji in izobraževanju stavkovni dan. Druge teme oddaje: - Bruselj Sloveniji dal pozitivno oceno za črpanje prvega, 50-milijonskega obroka nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost - Notranji ministri Evropske unije danes o migracijah in schengenu; Italija po smrtonosnem brodolomu čolna s prebežniki poziva k ukrepom - Evropske države razdeljene glede načrtov o prepovedi prodaje novih vozil z bencinskimi in dizelskimi motorji


09.03.2023

Bodo šolniki 13-ega aprila stavkali?

Vladna pogajalska skupina in pogajalci Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture so torej včeraj parafirali stavkovni sporazum. Dogovor bosta potrjevala še vlada in glavni stavkovni odbor SVIZ-a. Ta bo danes odločil, ali bo na področju izobraževanja 13-ega aprila potekala stavka. Druge teme: - Sloveniji pozitivna ocena Evropske komisije za črpanje 50 milijonov evrov iz načrta za okrevanje. - Gruzijska policija aretirala več deset protestnikov. - Starši vrtčevskih otrok na Koroškem v stiski zaradi neobstoja popoldanskega varstva.


08.03.2023

Svetovne organizacije: napredek na področju enakopravnosti spolov izginja

Danes zaznamujemo mednarodni dan žensk. Svetovne organizacije ob tem opozarjajo, da je napredek, ki smo ga v minulih letih naredili na področju ekonomske, politične in socialne enakopravnosti spolov, vse manj viden. Sprejemanje pravnih reform za doseganje enakih pravic žensk po svetu je bilo lani namreč najpočasnejše v minulih dveh desetletjih. Po ocenah Svetovne banke bi za pravno enakost spolov po svetu s takim tempom potrebovali še vsaj pol stoletja, po ocenah Združenih narodov pa bomo za dejansko enakopravnost potrebovali še 300 let. Drugi poudarki oddaje: - Odbor za zunanjo politiko Rusije ni uvrstil na seznam držav, ki podpirajo terorizem, z več sklepi pa je zagotovil dodatno podporo Ukrajini - Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ocenjuje, da je napočil čas za turško in madžarsko ratifikacijo vstopa Finske in Švedske v Nato - Antinagrada bodeča neža za najbolj seksistično izjavo leta pripadla ravnateljici ljubljanske Waldorfske šole Simoni Pajk


08.03.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


07.03.2023

V DZ SDS-ova resolucija o uvrstitvi Rusije med podpornice terorizma

Na tnalu odbora za zunanjo politiko bo SDS-ov predlog resolucije o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem. V parlamentarni pravni službi menijo, da se takšna splošna stališča izražajo z deklaracijo. Druge teme: - Vojna v Ukrajini je članice Nata spodbudila h krepitvi obrambnih proračunov, to namerava storiti tudi naša država. A resolucija o opremljenosti slovenske vojske je tarča kritik tako dela opozicije kot stroke. - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen z obiskom Kanade začenja severnoameriško turnejo. Glavne teme bodo gospodarstvo, zeleni prehod in nadaljnja pomoč Ukrajini. - Slovenščini grozi, da bo v obdobju hitre digitalizacije jezikov zaspala, saj na tem področju nimamo strategije. Triletni projekt se je končal prejšnji teden, novih načrtov ni.


07.03.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


06.03.2023

Črta pod nordijskim svetovnim prvenstvom

Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, največji letošnji zimskošportni dogodek pri nas, je prinesel vrhunske uspehe naših športnikov na eni strani, na drugi pa nejevoljo zaradi visokih cen in posledično pogosto praznih tribun. Cilji organizatorjev so bili visokoleteči, a kdor visoko leta ... So pa za vrhunsko napoved poletov v Planici in za svetlo prihodnost športa poskrbeli smučarski skakalci in skakalke. Druge teme: - Sinoči veselje tudi za ljubitelje kraljice športov: Anita Horvat je na evropskem prvenstvu v dvoranski atletiki osvojila srebro. - Bi morala vlada v okviru pokojninske reforme davčno spodbuditi tudi varčevanje za starost? - Na avstrijskem Koroškem zmagali socialdemokrati, izvoljen tudi koroški Slovenec Franc Jožef Smrtnik.


06.03.2023

Konec svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju: Planica predala zastavo norveškemu Trondheimu

Za nami je športno obarvan konec tedna. V Planici se je včeraj s simbolno predajo organizatorske zastave norveškemu Trondheimu končalo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, v Carigradu pa se je končalo evropsko prvenstvo v dvoranski atletiki. V teku na 800 metrov je včeraj srebrno medaljo osvojila atletinja Anita Horvat. Preostale novice: Zmagovalka deželnih volitvev na avstrijskem Koroškem socialdemokratska stranka. Pacientom škofjeloškega zdravstvenega doma odslej na voljo aplikacija Dozdravnika. V brežiški enoti Centra za socialno delo resornemu ministru predstavili aktualne probleme.


05.03.2023

Slovenska moška skakalna ekipa zlata na domačem svetovnem nordijskem prvenstvu

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici se je za slovensko skakalno reprezentanco končalo sanjsko. Če v prvem delu marsikaj ni šlo po željah in napovedih pa sta zadnja tekmovalna dneva na Bloudkovi velikanki prinesla dve zlati medalji. Včeraj je bil najboljši tudi kvartet naših skakalcev na moštveni tekmi. Druge teme: - Odziv na brezplačno številko za pomoč pacientov nad pričakovanji. - V Pekingu začetek letnega zasedanja kitajskega ljudskega kongresa. - Zaradi spremenjenih pogojev za vpis dijakom s poklicno maturo zaprta pot na nekatere študijske programe.


04.03.2023

Timi Zajc svetovni prvak na veliki skakalnici v Planici

Sanje več rodov smučarskih skakalcev, da bi tudi na največjih tekmah zmagovali na domačih tleh, je včeraj uresničil še ne 23-letni Timi Zajc. Na Bloudkovi velikanki v Planici je premagal vso konkurenco in kot četrti skakalec na Slovenskem pridobil naslov svetovnega prvaka na prvenstvu v klasičnih smučarskih disciplinah. Druge teme: - Poslanci SDS-a vložili interpelacijo o delu vlade; koalicija zavrača očitke. - Nemški kancler Scholz in ameriški predsednik Biden v Washingtonu predvsem o vojni v Ukrajini. - Začenja se 29-i Jurčičev pohod.


03.03.2023

Med težavami za slovenske medije pritiski in zastarela zakonodaja

Slovenske medije, ki že več desetletij preživljajo zahtevne čase lastniških in političnih mešetarjenj, utesnjuje tudi zastarela medijska zakonodaja. V Bruslju pripravljajo Evropski akt o svobodi medijev. Slovenija pri tem tvorno sodeluje, zagotavlja ministrica za kulturo Asta Vrečko. V oddaji tudi: - Domovi za starejše zaradi pomanjkanja kadra ne morejo sprejemati bolnikov, ki potrebujejo zahtevnejšo nego - Nemški kancler Olaf Scholz prepričan, da miru v Ukrajini ne bo, če Zahod ustavi dobavo orožja - Kvalifikacije skakalcev na Bloudkovi velikanki dobil Timi Zajc, na današnji tekmi tudi Domen Prevc, Anže Lanišek in Žiga Jelar


03.03.2023

Skupnost socialnih zavodov poziva k spremembi kadrovskih normativov domov za starejše

Domovi za starejše zaradi neprimernih kadrovskih normativov ne morejo sprejemati uporabnikov, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego, opozarjajo v skupnosti socialnih zavodov. Ministrstvo za zdravje zato znova pozivajo k dopolnitvi kadrovskih normativov, s čimer bi omogočili zaposlitev dodatnih diplomiranih medicinskih sester. V oddaji tudi: - Podpredsednica Evropske komisije Jourova z ministrico Vrečko o razmerah v slovenskih medijih - Pred hrvaškim saborom nezaupnica premierju Plenkoviču - Kidričevski Talum po 60 letih ustavlja proizvodnjo primarnega aluminija


02.03.2023

Magna se odpoveduje lakirnici v Hočah, država bo zahtevala povrnitev pomoči.

Družba Magna, ki prihodnji teden ustavlja proizvodnjo v hoški lakirnici, bo morala zaradi kršitev pogodbenih obveznosti vrniti državno pomoč v višini 18,6 milijonov evrov, je dejal gospodarski minister Matjaž Han. V občini Hoče-Slivnica, kjer naj bi Magna nadaljevala graditev druge faze tovarne, bo v podpornem razvojnem središču predvidoma ostala slaba tretjina od približno 160 zaposlenih. Drugi poudarki oddaje: - Politični pritiski, izgube časopisnih hiš, dezinformacije: težave medijev so teme obiska pristojne evropske komisarke Vere Jourove v Sloveniji. - Ameriška medijska hiša Fox News se brani pred očitki, da je pod pritiskom republikancev načrtno širila laži o goljufijah na predsedniških volitvah. - V Planici do naslova svetovne prvakinje presenetljivo kanadska skakalka Alexandria Loutitt; od Slovenk je bila najboljša Ema Klinec s sedmim mestom.


02.03.2023

Magna bo po zaprtju lakirnice vrnila državno pomoč

Gospodarsko ministrstvo bo od Magne zahtevalo vračilo 18,6 milijona evrov državne pomoči, potem ko so v podjetju napovedali ustavitev dela v lakirnici. Na lokaciji nameravajo namesto tega vzpostaviti podporno razvojno središče. Ostale teme: - Pred vlado danes najnovejše gospodarske napovedi - Evropska komisarka Jourova na obisku v Sloveniji o razmerah v medijih - V Kranju pričakujejo nov dom za starejše


01.03.2023

Več kot 30 smrtnih žrtev trčenja potniškega vlaka s tovornim sredi Grčije

V hudi železniški nesreči, ki se je sinoči zgodila blizu grškega mesta Larisa v osrednjem delu države, je umrlo najmanj 32 ljudi, najmanj 85 je ranjenih. Trčila sta tovorni in potniški vlak, ki je okoli 19-ih odpeljal iz Aten proti Solunu. Na potniškem, ki se je po trku iztiril, je bilo približno 350 ljudi. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Finski parlament bo predvidoma potrdil pridružitev države zvezi Nato, madžarski pa začel razpravo o vključitvi Finske in Švedske - Plod slovenskega znanja so bolj odporne sorte krompirja, katerih pridelavo pa je težko začeti zaradi zahtevnih evropskih postopkov - Festival literature sveta - Fabula, ki se v Ljubljani začenja danes in tradicionalno gosti največja imena književnosti, praznuje 20 let


01.03.2023

V železniški nesreči v Grčiji umrlo več kot 30 ljudi

Iz Grčije poročajo o tragični železniški nesreči, v kateri je življenje izgubilo najmanj 29 ljudi, število žrtev namreč še narašča. Približno 350 kilometrov severno od Aten sta malo pred polnočjo trčila potniški in tovorni vlak, več vagonov je ob tem zagorelo. Drugi poudarki: - Finski parlament bo glasoval o zakonu o vstopu v Nato. - Zaživel bo klicni center za podporo uporabnikom zdravstva. - Varstveno-delovnim centrom ministrstvo obljublja spodbude za pridobivanje kadra.


28.02.2023

Voditelja Srbije in Kosova se strinjata z vsebino evropskega predloga za normalizacijo odnosov

V Evropi so po izbruhu vojne v Ukrajini znova bolj pozorni tudi na napetosti na Balkanu. Kot je slišati iz Bruslja, je včerajšnje srečanje srbskega predsednika in kosovskega premierja prineslo pozitiven rezultat. Visoki predstavnik Unije za zunanjo politiko Josep Borrell je poudaril, da sta izrazila pripravljenost za uresničitev dogovora za normalizacijo odnosov med državama. Kot je dodal, bodo za to še potrebna pogajanja. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajinski predsednik Zelenski po šestmesečnem ruskem obleganju Bahmuta priznava, da so razmere vse težje - Vplivni Avstrijci pozivajo vlado, naj premisli, ali je nevtralnost države v novih varnostnih razmerah še sprejemljiva - Nordijsko svetovno prvenstvo v Planici se nadaljuje s tekmo tekačic na 10 kilometrov v prosti tehniki; zvečer kvalifikacije skakalk


28.02.2023

Vučić in Kurti v Bruslju podprla predlog Unije za normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino

V Bruslju je včeraj potekalo po oceni visokih diplomatskih predstavnikov Evropske unije najpomembnejše srečanje med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in kosovskim premierjem Albinom Kurtijem doslej. Voditelja sta po večurnih pogajanjih podprla predlog Unije o normalizaciji odnosov. Kurti je po srečanju dejal, da je bil pripravljen sporazum tudi podpisati, Vučić pa je zatrdil, da želi najprej videti načrt implementacije dogovora, v ospredju katerega mora biti po njegovih besedah vzpostavitev skupnosti srbskih občin na Kosovu. Druge teme oddaje: - Uspeh dogovora o spremembi severnoirskega protokola odvisen od podpore unionistov, ti za zdaj zadržani - Delavci v Hotelih Bernardin bodo danes stavkali - Mariborski vodovod načrtuje nadomestni vodni vir


27.02.2023

Smučarski skakalci na mešani ekipni tekmi poskrbeli za prvo kolajno Slovenije na svetovnem nordijskem prvenstvu v Planici

Na svetovnem nordijskem prvenstvu v Planici smo dočakali tudi prvo slovensko medaljo. Smučarski skakalci so na mešani ekipni tekmi osvojili bron. Zadovoljni so tudi zato, ker se jim je kolajna na prejšnjih prvenstvih večkrat za las izmuznila. Druge teme: - Po več kot letu dni napornih evropsko-britanskih pogajanj se strani bližata dogovoru glede severnoirskega protokola. - Voditelja Srbije in Kosova popoldne v Bruslju, kjer pričakujejo njun podpis evropskega predloga normalizacije odnosov. - Brez osebnega zdravnika pri nas tudi številni od več kot 125 tisoč tujih delavcev.


Stran 43 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov