Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


27.02.2023

Slovenija ima prvo medaljo na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Planici

Slovenija ima torej prvo odličje na domačem svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah. Bronasto kolajno so na mešani ekipni tekmi na srednji skakalnici osvojili Nika Križnar, Ema Klinec, Timi Zajc in Anže Lanišek. Zlato so znova osvojili Nemci, srebro pa Norvežani, ki so slovensko četverico prehiteli le za dobre štiri točke. Druge teme oddaje: - Bosta Evropska unija in Združeno kraljestvo dosegla dogovor o severnoirskem protokolu? - Srbski predsednik Vučić in kosovski premier Kurti v Bruslju o načrtu Unije za normalizacijo odnosov - V Domžalah iščejo mlada županjo in župana za aktivno sooblikovanje občinske politike


26.02.2023

Slovenski skakalci po v vetrovni loteriji daleč od medalje

Prva moška skakalna preizkušnja na svetovnem prvenstvu v Planici se ni razpletla po slovenskih željah. Domači tekmovalci so imeli velike apetite, v vetrovni loteriji pa sta bila najboljša Anže Lanišek in Timi Zajc na robu deseterice, prvak pa je po 13-em mestu v prvi seriji in rekordu skakalnice v drugi postal Poljak Piotr Žyla. Druge teme: - Evropejci razdeljeni glede možnih načinov za končanje vojne v Ukrajini. - Italijani danes volijo novega vodjo levosredinske Demokratske stranke - Na Berlinalu zlatega medveda za najboljši film prejel dokumentarec


25.02.2023

Ukrajinski predsednik Zelenski se želi srečati s kitajskim voditeljem Šijem

Včeraj se je svet ozrl v leto za nami, ki ga je zaznamovala vojna v Ukrajini. Zahodni diplomati in voditelji so včerajšnjo simbolično obletnico začetka vojne izkoristili za izraze podpore Ukrajini. Mirovnega načrta, ki ga je predstavil Peking, medtem niso sprejeli z navdušenjem, pri čemer veliko vlogo igra to, da Kitajska nikoli ni obsodila ruskega napada. Preostale novice: - Hrvaški turizem se v iskanju delovne sile obrača v tujino. - Kaj prinaša novi zakon o zaščiti žvižgačev? - Odlični nastopi naših smučarskih skakalcev v kvalifikacijah dober obet pred današnjo tekmo v Planici.


24.02.2023

Leto dni po začetku vojne v Ukrajini uničenju, begu, nasilju in smrti ni videti konca

Pred letom dni je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal vojaški napad na Ukrajino. Napad je utemeljil s tem, da Ukrajina izvaja genocid na rusko govorečem vzhodu države. S tem je sprožil najhujši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Ob obletnici vojne se je generalna skupščina Združenih narodov sešla na izrednem zasedanju in sprejela resolucijo, ki med drugim zahteva sklenitev pravičnega in trajnega miru v Ukrajini. Druge teme oddaje: - Začenjajo se pogajanja o reformi plačnega sistema v javnem sektorju; sodeč po odzivih sindikatov na predstavljeno reformo se obetajo zahtevni pogovori - Stroka; samo zakon o infrastrukturi za alternativna goriva ne bo povzročil razmaha električnih vozil; izboljšati je treba uporabniško izkušnjo - Razočaranje slovenskih skakalk na prvi tekmi nordijskega svetovnega prvenstva; danes v Planici v boj za odličja kombinatorke in smučarski tekači


24.02.2023

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


23.02.2023

Trdna podpora Slovenije resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov o potrebi po hitri sklenitvi miru v Ukrajini

Tik pred prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino je v Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku pričakovati glasovanje o resoluciji, ki poziva k hitri sklenitvi miru v Ukrajini. Slovenija je napovedala trdno podporo dokumentu, vojna pa je sprožila tudi razmisleke o prenovi zunanje politične strategije naše države. Preostale teme: - Vlada v Državni zbor pošilja predloga zakonov za povečanje deleža obnovljivih virov energije. Predvideno je pospešeno postavljanje sončnih elektrarn, fotovoltaični paneli bodo po novem lahko stali tudi ob avtocestah, na nekaterih vrstah kmetijskih zemljišč in opuščenih odlagališčih. - Poslanke in poslanci pa bodo danes previdoma vnovič uzakonili obvezno izdajanje računov kupcem. - Oblikovanje prodajnih marž za pogonska goriva naj bi bilo v prihodnje vezano tudi na letno inflacijo. - Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju se začenjajo boji za kolajne: prvi trije kompleti so v Planici namenjeni sprinterjem in skakalkam. - Pretežno oblačno bo, na zahodu in jugu bo občasno rahlo deževalo.


23.02.2023

Pred obletnico napada na Ukrajino se vrstijo pozivi k resoluciji, ki poziva k miru

Pred jutrišnjo obletnico ruske invazije na Ukrajino se bo zvrstilo več dogodkov v podporo v Ukrajini. Pri nas bo osrednjega gostila predsednica države Nataša Pirc Musar, v New Yorku pa poteka izredno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, od katere se danes pričakuje sprejem nove resolucije, ki poziva k miru. V oddaji med drugim tudi: - Vlada o ključnih zakonodajnih predlogih za hitrejši zeleni prehod - V Zasavju se bojijo zaprtja bazena zaradi visokih cen energije - Za prve kolajne v Planici smučarske tekačice in tekači ter skakalke - Dokaj oblačno bo, na jugu in zahodu nekaj dežja


22.02.2023

V Planici se začenjajo boji v nordijskem smučanju

Začela se je največja zimska športna prireditev pri nas doslej- svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Slovesno so ga odprli sinoči z glasbenim spektaklom v Kranjski gori, sodelovalo je kar 130 glasbenikov, na mimohodu pa zavihralo 66 zastav sodelujočih držav. Preostali poudarki oddaje: - Pred vlado danes protest zaposlenih v zdravstveni negi. Šolniki stavkovni dan napovedali za 13-ti april - Biden nadaljuje obisk na Poljskem. Ob prvi obletnici vojne v Ukrajini zatrdil: Rusija ne bo nikoli zmagala! - Tiskani mediji v krizi - številne evropske države ustanavljajo sklade za pomoč


22.02.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


21.02.2023

Mešani odzivi na zadržanje izvajanja delov zakona o RTV Slovenija

Vrstijo se odzivi na zadržanje izvajanja delov zakona o RTV Slovenija. Medtem ko generalno vodstvo zavoda odločitev ustavnega sodišča pozdravlja, koordinacija novinarskih sindikatov opozarja, da je sodišče pravico do ohranjanja mandata postavilo nad pravico javnosti do obveščenosti. Obe strani pa želita hitro vsebinsko odločitev. Druge teme: - V Državnem zboru kljub nasprotovanju opozicije, dela koalicije in nekaterih nevladnih organizacij predvidoma zelena luč kandidatu za notranjega ministra Boštjanu Poklukarju - Ruski predsednik Putin pred obletnico napada na Ukrajino z govorom o stanju v državi; evropski zunanji ministri dosegli načelno soglasje o desetem svežnju sankcij proti Moskvi - Z drevišnjim slavnostnim odprtjem se bo začelo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, največji športni dogodek leta v Sloveniji


21.02.2023

Poslanci o kandidatu za notranjega ministra Boštjana Poklukarja

Po odločitvi ustavnega sodišča, da začasno zadrži del izvajanja novele zakona o RTV Slovenija, vsi vpleteni upajo, da bo ustavno sodišče čim prej tudi vsebinsko odločilo o morebitni neustavnosti zakona. Ker pa se je že pri odločanju o začasnem zadržanju pokazala razdvojenost ustavnih sodnikov nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič ni optimist. Druge teme: - Zunanji ministri Evropske unije dosegli načelno soglasje o novem svežnju sankcij proti Rusiji - Obmejno območje med Turčijo in Sirijo znova stresel potres - S slavnostnim odprtjem se bo začelo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici


20.02.2023

Premierja Goloba čakajo poslanska vprašanja o davkih, vrtcih in reformi plačnega sistema javnega sektorja

Zviševanje davkov, vse dražji vrtci, upokojenci in njihove težave, reforma plačnega sistema v javnem sektorju so nekatere od tem, ki bodo v ospredju vprašanj poslank in poslancev premierju Robertu Golobu na novi redni seji državnega zbora. Ker je precej vprašanj namenjenih tudi ministrici za javno upravo Sanji Ajanovič Hovnik, je začetek pogajanj s sindikati javnega sektorja, prvotno napovedan za danes, preložen na petek. V oddaji pa tudi o tem: - Ustavno sodišče naj bi sporočilo odločitev glede zakona o Radioteleviziji - kaj bi morebitno začasno zadržanje pomenilo za vzpostavitev novega Sveta RTV? - Zunanji ministri članic Evropske unije ob Ukrajini danes tudi o razmerah v Moldaviji; na včerajšnjih protivladnih protestih v tamkajšnji prestolnici več tisoč ljudi - Večni nogometni derbi prvič v sezoni dobil Maribor; Olimpijo ugnal z 2:0, zaostanek vijoličastih za zmaji 12 točk


20.02.2023

Začetek redne seje državnega zbora s poslanskimi vprašanji premierju Golobu

Višanje davkov, položaj upokojencev, višje cene vrtcev in reforma plačnega sistema v javnem sektorju. Na ta pereča vprašanja bodo ob današnjem začetku redne seje državnega zbora odgovarjali premier Robert Golob in pristojni ministri. Seja je sicer zamaknila za danes predviden začetek pogajanj med vladno stranjo in sindikati o reformi plač v javnem sektorju. Druge teme: - Bodo zunanji ministri Evropske unije sprejeli nov sveženj sankcij proti Iranu? - Potres v Turčiji in Siriji zahteval več kot 47 tisoč življenj. - Zgornjesavski župani opozarjajo na škodo, ki jo povzročajo volkovi.


19.02.2023

Ptuj, Cerkno in Cerknica v znamenju pustnih karnevalov

V Münchnu se zaključuje 59. varnostna konferenca, ki je letos minila v znamenju iskanja predvsem vojaške podpore Ukrajini. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med drugim predlagala, da države z obrambno industrijo sklenejo vnaprejšnje pogodbe, s čimer bi spodbudili k povečanju proizvodnje. Voditelji bodo sicer danes razpravljali tudi o evropski varnostni infrastrukturi ter bližnjevzhodnem konfliktu. Druge teme: - Ruske sile prevzele nadzor nad vasjo blizu ključnega mesta Kupjansk - Kitajska kljub širjenju covida preklicala pandemijo - Na Ptuj, v Cerkno in Cerknico se po dveh letih znova vrača pustni karneval


18.02.2023

Maturanti in devetošolci si lahko odločitev o nadaljevanju šolanja olajšajo z obiskom fakultet in srednjih šol še danes

Dijaki zadnjih letnikov in devetošolci imajo še danes možnost, da si odločitev o nadaljevanju šolanja olajšajo z obiskom fakultet in srednjih šol. Letos informativni dnevi znova potekajo v živo. Za študente je odprtih več kot 31 tisoč vpisnih mest, za srednješolce pa dobrih 25 tisoč, kar je več od števila kandidatov V oddaji tudi: - Požar v vrhniškem Hamexu naj ne bi imel večjega vpliva na okolje - Na varnostni konferenci v Münchnu ob vojni v Ukrajini tudi o ameriško-kitajskih odnosih - Litijski pustni karneval se po dveh letih vrača na ulice s tradicionalno družbeno satiro.


17.02.2023

Informativni dnevi na fakultetah ter višjih in srednjih šolah

Kje nadaljevati izobraževanje? Odgovor na to vprašanje bodo tisti, ki končujejo šolanje na osnovnih in srednjih šolah, danes in jutri iskali na informativnih dnevih. Za bodoče študente bo na voljo približno 31 tisoč 600 vpisnih mest in za dijake več kot 25 tisoč 500. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Začenja se varnostna konferenca v Münchnu, ki bo predvsem v znamenju vojne v Ukrajini in njenih posledic za ves svet - Ameriški predsednik Joe Biden skušal pomiriti javnost glede povečanega števila neznanih letečil plovil nad Severno Ameriko - Nagrada za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije Jaki Judniču, znanemu po legendarnih oglasih iz 80-ih let


17.02.2023

Na srednjih šolah in fakultetah se začenjajo informativni dnevi

Tik pred odločitvijo o nadaljnji izobraževalni poti je nova generacija mladih. Tisti, ki še nimajo vseh odgovorov, jih bodo lahko danes in jutri dobili na informativnih dnevih srednjih šol in fakultet. Druge teme: - Vojna v Ukrajini ter napetosti med Združenimi državami in Kitajsko v ospredju muenchenske varnostne konference - Mineva 15 let od razglasitve neodvisnosti Kosova - Nagrada Franceta Štiglica za življenjsko delo režiserju kultnih televizijskih oglasov Jaki Judniču


16.02.2023

ZPIZ bo potrdil 5,2-odstotno uskladitev pokojnin

Danes je pričakovati še uradno potrditev redne uskladitve pokojnin v višini 5,2 odstotka. O tem bo razpravljal svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, višje pokojnine bodo nato izplačane konec meseca. Druge teme: - Poklicni gasilci s protestom pred vlado za višje plače - Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija znova pred ustavnimi sodniki - Ruski zunanji minister Lavrov: Zahod že dolgo bije hibridno vojno proti Rusiji


16.02.2023

Pokojninska blagajna bo potrdila zvišanje pokojnin

Upokojenci bodo konec meseca dobili za 5,2 odstotka višje pokojnine in poračun za januar. Tolikšna je redna uskladitev, ki jo bo danes po pričakovanjih potrdil svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tisti, ki dobivajo starostno pokojnino, naj bi bili v dokaj dobrem položaju, najbolj ranljivi pa ostajajo invalidsko upokojeni in upokojenke, ki živijo same. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Poklicni gasilci bodo protestirali pred vladnim poslopjem; zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij - Pred ustavnimi sodniki bo znova pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija - Ruski zunanjepolitični načrt se bo osredotočil na odpravo monopola Zahoda, je poudaril minister Lavrov - Na Berlinalu v tekmovalnem programu 19 filmov, na njem bo filmsko upodobitev iskal tudi slovenski roman


15.02.2023

Začetek pogajanj o novem plačnem stebru za zdravstvo

Začenjajo se pogajanja o novem plačnem stebru za zdravstvo. Medtem ko so sindikati javnega sektorja ob začetku pogovorov o plačni reformi odpovedali načrtovani protest, gasilci in medicinske sestre za zdaj vztrajajo pri napovedi takšnega shoda. Podobno bi se utegnili odločiti šolniki, potem ko je vlada brez pojasnil odpovedala včerajšnje nadaljevanje pogajanj o njihovih stavkovnih zahtevah. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Uničujoči potres dodatno razgalil nasprotja v Siriji, Združeni narodi pozvali k vplačilu 370 milijonov dolarjev pomoči prizadetim v tej državi - Obrambni ministri Nata danes o krepitvi zmogljivosti zavezništva, včeraj o nadaljnjem zagotavljanju streliva Ukrajini - Za začetek osmine finala nogometne lige prvakov zmagi Bayerna v Parizu in Milana doma proti Tottenhamu


Stran 44 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov