Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


02.02.2023

Koalicija pripravila obris plačne reforme in ukrepe za nižje najemnine

Vladna koalicija je na vrhu začrtala temelje plačne reforme v javnem sektorju. Po besedah premiera Roberta Goloba je cilj, da ne more biti več plač pod minimalno plačo. V koaliciji obljubljajo tudi ukrepe za nižje stanovanjske najemnine. V treh letih bi poskrbeli za zgraditev po 3 tisoč najemnih stanovanj na leto. Druge teme: - Kako rešiti pomanjkanje kadra v zdravstvu - o tem bo tekla beseda na seji strateškega sveta za zdravstvo. Učinki povečanega vpisa na medicinski fakulteti bodo vidni šele čez 10 let. Med kratkoročnimi ukrepi je administrativna razbremenitev zdravnikov in kot pravi dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab, so tam, kjer je medicinska družina pomemba, družinski zdravniki med najbolje plačanimi v zdravstvenem sistemu. - Evropska komisija, sicer ne v polni zasedbi, odhaja na obisk v Kijev. V ospredju bo približevanje Ukrajine Uniji. Bruselj naj bi sicer razblinil upanje o skorajšnji včlanitvi, bo pa obljubil nadaljnjo finančno in vojaško pomoč. - Košarkarji Olimpije so z zmago nad Venezio v evropskem pokalu prekinili niz porazov in ohranili kanček upanja na preboj v končnico.


02.02.2023

Koalicija z zavezo, da po reformi v javnem sektorju ne bo več plačnih razredov pod minimalno plačo

Vladna koalicija se je na včerajšnjem vrhu torej zavezala, da plačnih razredov pod minimalno plačo po reformi plačnega sistema v javnem sektorju ne bo več. Za letos napovedujejo postavitev temeljev za reformo, hkrati pa tudi pogajanja s sindikati o odpravi nesorazmerij. Druge teme oddaje: - Evropska centralna banka bo znova dvignila obrestne mere - V Trbovljah delavnice za premagovanje strahu pred matematiko - Košarkarji Olimpije tretjič zmagali v Evropskem pokalu


01.02.2023

Izhodišča za plačno reformo v javnem sektorju v ospredju današnjega koalicijskega vrha

Plačna reforma v javnem sektorju bo v ospredju današnjega koalicijskega vrha. Izhodišča med drugim predvidevajo oblikovanje plačnih stebrov po dejavnostih in novo plačno lestvico. Po pričakovanjih bo govor tudi o predlogu sindikatov, naj bosta najvišja in najnižja plača v razmerju 1: 7. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Predsednico republike Natašo Pirc Musar bo v Zagrebu sprejel njen hrvaški kolega Zoran Milanović - Znane bodo podrobnosti zelenega načrta za evropsko industrijo, ki je hkrati odgovor na ameriško zakonodajo za zniževanje inflacije - Veljavnost večine letnih vinjet se izteka - ob nakupu novih nujna pozornost pri vnašanju podatkov


01.02.2023

Koalicijski vrh danes o reformi sistema plač v javnem sektorju

Številne reforme, ki jih za letos napoveduje vlada, bodo trd oreh. Po usklajevanju glede zdravstvene reforme je zdaj na vrsti urejanje plač javnega sektorja. Ob zahtevah vse več sindikatov po zvišanju plač in napovedih zaostrovanj sindikalnih bo o izhodiščih za reformo plačenga sistema danes na Brdu pri Kranju razpravljal vrh koalicije. Drugi poudarki oddaje: - Zunanje ministrstvo: tuja državljana, osumljena vohunjenja, pripadnika ruske obveščevalne službe - Predsednica Pirc Musar danes v Zagrebu na prvem srečanju s kolegom Milanovićem - Po hudi nesreči v kočevskem Melaminu občina in podjetje predstavila možno lokacijo za preselitev tovarne


31.01.2023

Bencin kjub podražitvi med najcenejšimi v Uniji

Opolnoči so se podražila pogonska goriva zunaj avtocestnega križa, a je bencin na slovenskih črpalkah kljub podražitvi zaradi regulacije cen še vedno med najcenejšimi v Uniji. Vlada medtem razmišlja o podaljšanju regulacije cen elektrike in plina za gospodinjstva ter zamejitve cen elektrike za poslovne odjemalce. V oddaji tudi: - Vlada usklajuje še zadnje rešitve iz predloga zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov; gre samo za naprave s sončnimi celicami - Strateški svet za prehrano prednostno o študentski prehrani, v prihodnje pa tudi o prehrani otrok v vrtcih in šolah - Papež Frančišek na obisk v Demokratično republiko Kongo in Južni Sudan, kjer si bo prizadeval za pomiritev oboroženih konfliktov z uporniškimi skupinami


31.01.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


30.01.2023

V Ljubljani prijeli ruska vohuna

Razbitje ruskega vohunskega gnezda v Ljubljani bo - kot kaže - novica dneva. Zgodbo o velikem uspehu slovenskih obveščevalcev razkriva časnik Delo, ki med drugim poroča, da sta ruska vohuna, ki so ju priprli, delovala kot južnoameriška poslovneža. Grozi jima do 8 let zapora. Drugi poudarki oddaje: - Nemški kancler Olaf Scholz zavrnil ukrajinske pozive k dobavi lovskih letal. - Za posledicami alkohola pri nas umre približno 900 ljudi na leto. - Danci tretjič zapored svetovni rokometni prvaki.


30.01.2023

Slovenski obveščevalci v središču Ljubljane razkrili ruska vohuna

Slovenski obveščevalci so razkrili ruska vohuna. Z državljanstvom ene od južnoameriških držav sta delovala pod lažno identiteto. Kot še poroča današnje Delo, so ju prijeli v njuni najeti pisarni v poslovni stavbi za ljubljanskim Bežigradom. Drugi poudarki oddaje: - V Ljubljani danes vrata odpirata dve ambulanti za neopredeljene paciente. - Osnovno šolo Pod goro v Slovenskih Konjicah bodo temeljito obnovili. - Danski rokometaši ugnali Francoze in osvojili tretji zaporedni naslov svetovnih prvakov.


29.01.2023

Jutri z delom začenja prva od dveh predvidenih ambulant za neopredeljene v zdravstevnem domu Ljubljana Polje

Potem, ko so v zdravstvenem domu Ljubljana Polje decembra zaradi pomanjkanja zdravnikov zaprli vse ambulante družinske medicine, tam jutri odpirajo prvo od dveh ambulant za neopredeljene paciente. Opredeljevanje vnaprej ni potrebno. Druga ambulanta se bo odprla predvidoma čez dva tedna, računajo, da bodo skupaj lahko sprejeli približno 1500 pacientov. Druge teme: - Izrael po zadnjih napadih v Jeruzalemu napovedal nove ukrepe za boj proti terorizmu. - Italija bo za oskrbo s plinom iz Libije vložila osem milijard dolarjev. - Uspešno leto za turizem na Cerkljanskem.


28.01.2023

Strateški svet za zdravstvo bo prve predloge zdravstvene reforme predstavil v četrtek

Novoustanovljeni strateški svet za zdravstvo, v katerem je 22 strokovnjakov z različnih področij, bo po napovedih Erika Breclja, ki omenjeni svet vodi, prihodnji teden podal prva predloga za ureditev področja primarne medicine in za povečanje vpisa na obe medicinski fakulteti. Naloga sveta, ki ga koordinira premier Robert Golob, je sicer priprava strokovnih izhodišč za novo zdravstveno reformo, za pisanje zakonov pa je zadolžena delovna skupina na ministrstvu za zdravje. Druge teme: - V napadu na sinagogo v Jeruzalemu ubitih 7 ljudi. - Med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji tudi mladi. - V finalu svetovnega rokometnega prvenstva Danci in Francozi.


27.01.2023

Predstavniki zaposlenih v zdravstvu pred prvim srečanjem za oblikovanje plačnega stebra precej zadržani

Strateški svet za zdravstvo bo na današnji ustanovni seji med drugim obravnaval analizo stanja v zdravstvu, na podlagi katere bo pripravil predlog zdravstvene reforme. Predstavniki zaposlenih v zdravstvu pred prvim srečanjem, ki se ga bo udeležil tudi premier Robert Golob, dvomijo o vsebinskosti pogovorov, saj vlada še nima izhodišč za pogajanja. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Evropski notranji ministri so na neformalnem zasedanju v Stockholmu pozvali k okrepitvi sodelovanja s tretjimi državami pri vračanju migrantov. Predlagajo omejitev vizumske politike za tiste države, ki ne izpolnjujejo svojih mednarodnih obveznosti pri sprejemanju svojih državljanov. - Danes je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Spomin in opomin, da se grozote ne smejo ponoviti, prenašajo tisti, ki so preživeli. - Za približno polovico šolarjev bo prihodnji teden, nekoliko prej, kot smo vajeni, prinesel zimske počitnice. Po pošiljki snega bo veliko priložnosti za zimske radosti.


27.01.2023

Prvo srečanje strateškega sveta za zdravstvo v novi sestavi

V luči krize, ki pesti zdravstveni sistem, se bo danes pod okriljem premierja Roberta Goloba prvič sestal nov strateški svet za zdravstvo. Njegova osrednja naloga bo priprava predloga zdravstvene reforme, v sklop katere sodi tudi nov plačni steber za zdravstvo. O njegovi vzpostavitvi bodo danes govorili tudi predstavniki pogajalskih skupin vlade in sindikatov zdravstva. Druge teme: - Evropski notranji ministri za sodelovanje s tretjimi državami pri vračanju migrantov. - Nova izmenjava ognja med Izraelom in Gazo. - V boju proti visokim cenam daljinskega ogrevanja v Hrastniku napovedujejo enkratno denarno pomoč za najranljivejše.


26.01.2023

Bodo seriji zvišanj plač v javnem sektorju sledile tudi plače v gospodarstvu?

Vlada bo danes predvidoma obravnavala zakon o dodatku pravosodnim funkcionarjem, ki naj bi do reforme prejemali 600 evrov bruto na mesec. Bodo seriji zvišanj plač zaposlenim v javnem sektorju sledile tudi plače v gospodarstvu? Gospodarska zbornica ocenjuje, da bo rast zagotovo hitrejša od inflacije. Druge teme: - Vodenje ljubljanskega Kliničnega centra z več kot 8 tisoč zaposlenimi in kar 50-milijonsko izgubo prevzema travmatolog Marko Jug - Zaveznice enotne v odločni podpori Ukrajini: v boj proti ruskim okupatorjem prihaja najsodobnejše in najboljše ofenzivno orožje na svetu - Sredi zime vroče v hrvaškem saboru: ali predlagana delitev plaž ob Jadranski obali res vodi v privatizacijo?


26.01.2023

Tudi ZDA v Ukrajino pošiljajo svoje tanke

Združene države so sledile Nemčiji in napovedale dobavo svojih tankov Ukrajini. V Kremlju so do odločitev Zahoda pričakovano zelo kritični, v Kijevu pa so novico pozdravili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem kot ključ do uspeha izpostavil nujnost hitre dobave tankov. Iz Washingtona prihajajo opozorila, da bodo njihovi tanki do Ukrajine potovali več mesecev. Druge teme: - Vlada o finančnem dodatku sodnim funkcionarjem - Svet UKC Ljubljana za generalnega direktorja imenoval dosedanjega vršilca dolžnosti Marka Juga - Obnovo hitre ceste v Vrtojbi zavira tudi pomanjkanje delovne sile


25.01.2023

Nemški tanki naposled le v Ukrajino

Nemčija naj bi se odločila v Ukrajino poslati svoje tanke leopard 2 in državam dovolila dobavo ukrajinskim silam. Po pričakovanjih naj bi to danes v bundestagu potrdil nemški kancler Olaf Scholz. Berlin podobne poteze pričakuje tudi od Washingtona. Ta bi lahko po napovedih že ta teden napovedal dobavo tankov abrams Ukrajini. Rusija je v odzivu že poudarila, da gre odkrito provokacijo. Drugi poudarki: - Državni zbor danes o razmerah v zdravstvu. Te so katastrofalne, priznavajo pristojni, na učinke prvih ukrepov bo treba še počakati. - Slovenija ima potencial za geotermalno energijo, a uresničitev zavira birokracija. - Nočni slalom za svetovni pokal v Schladmingu dobil Francoz Clement Noël, Slovenci ostali brez točk.


25.01.2023

Poslanci danes o razmerah v zdravstvu

Državni zbor bo na današnjiizredni seji razpravljal o zdravstvu. Sejo je zahtevala stranka SDS, ki opozarja, da so razmere v zdravstvenem sistemu katastrofalne. V oddaji tudi: - Vlada je omejila cene daljinskega ogrevanja za gospodinjske odjemalce - Nemčija naj bi danes uradno potrdila dobavo tankov leopard Ukrajini - Turizem Bled po več kot letu dni dobil direktorja, vodil ga bo Blaž Veber


24.01.2023

Vlada bo dobila prvotno načrtovano podobo

Osem mesecev po nastopu mandata bo vlada Roberta Goloba začela delovati v sestavi, kot si jo je koalicija tedaj zamislila. Državni zbor bo namreč danes po pričakovanjih potrdil devet ministrskih kandidatov, ki bodo prevzeli vodenje novih ali preoblikovanih ministrstev. Druge teme: - 11 mesecev po začetku vojne v Ukrajini Bruselj za čim širšo podporo ukrajinskemu mirovnemu načrtu in dodatnih pol milijarde evrov za dobavo vojaške opreme - Srbski predsednik Aleksandar Vučić v nagovoru državljanom opozoril na hude posledice, če Beograd ne sprejme načrta za normalizacijo odnosov s Prištino - Danci zadnji četrtfinalisti svetovnega prvenstva v rokometu, Slovenci s končnim desetim mestom do kvalifikacij za olimpijski turnir


24.01.2023

Reorganizacija ministrske ekipe

Vlada bo po, po današnji potrditvi liste devetih ministrskih kandidatov v državnem zboru in njihovimi zaprisegami, začela delovati z dvajsetimi resorji. Ob reorganizaciji nekaterih že obstoječih pridobiva tri nova ministrstva; premier Robert Golob pa še ni našel nove ministrice ali ministra za vodenje notranjega resorja po odstopu Tatjane Bobnar. V oddaji tudi: - Ob reorganizaciji bo imela vlada odslej 20 ministrstev - Dodatni milijoni Unije za oboroževanje Ukrajine - Naši rokometaši ostajajo v boju za nastop na olimpijskih igrah


23.01.2023

Na Notranjskem, Kočevskem in v delu Dolenjske lahko zapade tudi do pol metra snega

Po napovedih vremenoslovcev bodo na Notranjskem, Kočevskem in v delu Dolenjske predvsem dopoldne obilne snežne padavine, lokalno lahko zapade do 50 centimetrov snega. Za skoraj celotno državo zaradi vetra velja oranžno opozorilo. Druge teme: - Vlada danes s sindikati javnega sektorja. Zahteve posameznih skupin o zvišanju plač ocenjuje za nerealne. - Kalifornijski strelec si je sodil sam, v Združenih državah znova razprava o večjem nadzoru nad strelnim orožjem. - Zmagovito slovo slovenskih rokometašev s svetovnega prvenstva. Danes bo jasno, ali bodo v kvalifikacijah za olimpijske igre v Parizu.


23.01.2023

Vremenoslovci v večjem delu države napovedujejo močan veter in obilnejše padavine

Agencija za okolje je razglasila oranžno vremensko opozorilo, saj so za skoraj celotno državo napovedane padavine pa tudi močan veter. Sunki burje lahko ponekod dosegajo hitrost okoli 140 kilometrov na uro. Ob sneženju je pričakovati tudi snežne zamete in vetrolome. Pristojni odsvetujejo vse nenujne poti in priporočajo, da pred odhodom od doma preverite razmere na cestah. Druge teme: - S poslanskimi vprašanji ministrom se bo začela redna seja Državnega zbora. - Moskva ob morebitni dobavi orožja svari pred katastrofo. - Zasavju evropska sredstva za razvoj zelenih vodikovih tehnologij.


Stran 46 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov