Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


22.03.2023

Vladna ministrstva po prilagoditvi načrta za okrevanje in odpornost črtala za 286 milijonov evrov naložb

Naši državi je v okviru evropskega načrta za okrevanje in odpornost namenjena približno poldruga milijarda evrov nepovratnih sredstev. To je nekoliko manj od prvotnih načrtov, saj je Bruselj zaradi ugodnejših gospodarskih gibanj znižal obseg razpoložljivih sredstev. Vlada se je zato morala odpovedati nekaterim naložbam, ki ne bi bile končane v prihodnjih treh letih. Druge teme oddaje: - Če ne bo zvišanja plač, poštarji napovedujejo stavko - Putin: Kitajski načrt bi lahko bil osnova za konec vojne v Ukrajini - Posavske komunale z videospotom spodbujajo ločevanje odpadkov


21.03.2023

Dogovor o skupnem evropskem naročanju streliva za Ukrajino, Slovenija za zdaj ne sodeluje

Članice Unije so dosegle pomemben premik v pomoči Ukrajini - dogovorile so se o skupnem naročanju streliva. Slovenija se bo po besedah obrambnega ministra Marjana Šarca pridružila v kratkem. Streliva ne bo kupovala, ampak bo prispevala v sklad. Nekateri drugi poudarki oddaje: - V Moskvi se bosta na uradnih pogovorih sešla ruski in kitajski voditelj Putin in Ši. Zahod poziva Šija, naj skuša prepričati Putina v končanje vojne v Ukrajini. V Kijevu pa so zaskrbljeni, da bi Kitajska svojo tesno zaveznico začela podpirati tudi vojaško. - Srednje in glasbene šole za ogrevanje plačujejo vrtoglave zneske, ker so izpadle iz vladne uredbe o reguliranju cen. Vlada za zdaj ne načrtuje širitve kroga upravičencev. - Danes častimo poezijo, branja ob svetovnem dnevu pripravljajo v več krajih. V Ljubljani se je že včeraj na desetih lokacijah začel največji dogodek - 15-urni pesniški maraton.


21.03.2023

Credit Suisse bo kupila največja švicarska banka UBS

Odmeva prevzem druge največje švicarske banke - Credit Suisse. Kupila jo bo njena največja tekmica UBS, za to bo odštela 3 milijarde švicarskih frankov oziroma nekaj več kot 3 milijarde evrov. Posel vključuje tudi 100 milijard švicarskih frankov likvidnostne pomoči, vlada pa je banki USB odobrila jamstvo v višini 9 milijard frankov, ki bo začelo veljati v primeru, da morebitne izgube presežejo določen prag. V oddaji tudi: - S poslanskimi vprašanji članom vlade se bo začela redna parlamentarna seja - V Črni gori v drugi krog predsedniških volitev Milo Đukanović in Jakov Milatović - Dotrajan vodovod v spodnjem Podravju s 30 odstotno vodno izgubo; težave pri obnovi


20.03.2023

"Prenova plačnega sistema se zamika!" opozarjajo sindikati, ki še čakajo na predstavitev vladnih izhodišč

Predstavniki vlade bi morali po prvotni časovnici sindikatom danes predstaviti izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Ker jih je vlada sprejela šele v petek, bodo sindikate z izhodišči podrobneje seznanili prihodnji teden. Sindikati opozarjajo, da želi vlada zamakniti uveljavitev nove plačne lestvice in zamrzniti nagrajevanje delovne uspešnosti. V oddaji tudi: - V Švici preprečili padec bančne domine: Credit Suisse v roke UBS za tri milijarde evrov ob pomoči švicarske vlade - Kitajski predsednik v Moskvi: bo Ši prevzel vlogo posrednika za končanje vojne v Ukrajini? - Proti razslojevanju otrok: začetek zbiranja podpisov s peticijo, da bi bile na šolah brezplačne vse obvezne vsebine


20.03.2023

Drugo največjo švicarsko banko Credit Suisse bo prevzela tekmica UBS za nekaj več kot 3 milijarde evrov

Največja švicarska banka UBS bo prevzela svojo tekmico Credit Suisse, ki se je znašla v likvidnostnih težavah. Za nakup bo odštela nekaj več kot tri milijarde evrov. Kot je povedal švicarski predsednik Alain Berset, zvezni svet pozdravlja prevzem in ga podpira z zagotavljanjem okvirnih pogojev, potrebnih za njegov uspeh. Dogovor so pozdravili tudi v mednarodni javnosti, med drugim v Evropski uniji, Veliki Britaniji in Združenih državah. Drugi poudarki oddaje: - S poslanskimi vprašanji članom vlade se bo začela redna marčevska seja državnega zbora. - V Črni gori v drugi krog predsedniških volitev Milo Đukanović in Jakov Milatović. - Dotrajan vodovod v spodnjem Podravju s 30 odstotno vodno izgubo; težave pri obnovi.


19.03.2023

Jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


18.03.2023

Jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


17.03.2023

Nevrokirurgu Bošnjaku zaradi suma korupcije opomin pred odpovedjo

Generalni direktor ljubljanskega Kliničnega centra Marko Jug je sinoči za TV Slovenija povedal, da je nevrokirurg Roman Bošnjak zaradi suma korupcije dobil opomin pred odpovedjo. Glede morebitne potrditve domnevno spornih poslov družine Bošnjak z ljubljansko nevrokirurgijo pa je Jug pojasnil, da bodo verjetno zagtevali odpoved. V oddaji tudi: Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle ob potopu dveh ameriških bank zatrjuje, da slovenski bančni sistem še naprej posluje stabilno. Francoska vlada sprejela pokojninsko reformo brez potrditve poslancev, opozicija in sindikati na nogah. Smučarski skakalci zaokrožili dve tretjini norveške turneje, po kateri je skupno na drugem mestu Anže Lanišek.


17.03.2023

Vasle: banke v Sloveniji poslujejo stabilno

Odločitev Sveta Evropske centralne banke, da še za pol odstotne točke zviša temeljne obrestne mere, temelji na visoki osnovni inflaciji, poudarja guverner banke Slovenije Boštjan Vasle. Zatrdil je, da slovenski bančni sistem še naprej posluje stabilno. V oddaji tudi: - Potrditev pokojinske reforme v Franciji sproža nove proteste - Mariborski mestni svet zamaknil razpravo o podražitvah - Anže Lanišek v seštevku norveške skakalne turneje zdaj drugi


16.03.2023

Vlada in visokošolski sindikat sta uskladila stavkovni sporazum; dogovor zadeva le neplačni del

Vlada zamuja z obljubljenim osnutkom predloga zakona o plačah v javnem sektorju. Razpravo o tem bo nadaljevala danes. Sklenila pa je neplačni del stavkovnega sporazuma z visokošolskim sindikatom. Pogajanja o plačah pa bodo sledila v okviru pogajanj o plačnem stebru. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor bo opravil le razpravo o SDS-ovem predlogu resolucije o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem. - Predlog sporne francoske pokojninske reforme danes pred zadnjo parlamentarno preizkušnjo. - Smučarska skakalka Ema Klinec ostaja vodilna na norveški turneji, moške kvalifikacije za današnjo tekmo dobil Anže Lanišek.


16.03.2023

Vlada in visokošolski sindikat uskladila besedilo stavkovnega sporazuma

Potem ko je vlada prejšnji teden sklenila stavkovni sporazum s sindikatom vzgoje in izobraževanja, je zdaj - po dobrih petih mesecih pogajanj - uskladila tudi besedilo stavkovnega sporazuma z Visokošolskim sindikatom Slovenije. Strani sta se dogovorili zlasti o pogojih dela za pedagoške delavce in o tem, da bo visokošolska skupina J deležna odprave nesorazmerij do zdravstva. Pogajanja o plačah pa bodo sledila v okviru pogajanj o plačnem stebru. V oddaji tudi: - V državnem zboru o uvrstitvi Rusije med podpornice terorizma - Bodo francoski poslanci in senatorji podprli pokojninsko reformo? - V četrfinale nogometne lige prvakov še Real Madrid in Napoli - Danes bo povečini jasno in do 13 stopinj


15.03.2023

V izhodiščih davčne reforme razbremenitev dela in obremenitev premoženja

Enostaven in pregleden davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika, je cilj izhodišč za davčne spremembe, ki so jih sprejeli na koalicijskem vrhu. Uvedba davka na nepremičnine je predvidena čez dve leti. Šolska reforma, o kateri so tudi razpravljali koalicijki partnerji, pa bo v praksi zaživela v treh letih, napoveduje pristojni minister Darjo Felda. Stroka ocenjuje, da je to prehitro, češ da je večje spremembe treba tudi preizkusiti v praksi. V oddaji tudi: Ameriški vohunski brezpilotni letalnik strmoglavil v Črno morje, potem ko ga je zadel ruski vojaški lovec. Evropska komisija predstavila priporočilo za boljše usklajevanje članic Unije pri vračanju migrantov, ki so jim zavrnili prošnjo za azil. Smučarska skakalka Ema Klinec po sinočnjem drugem mestu kvalifikacij v Lillehammerju ostaja vodilna na norveški turneji.


15.03.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


14.03.2023

Koalicija danes o spremembah davčnega in šolskega sistema

Vladni trojček Gibanje Svoboda - Socialni demokrati - Levica bo imel danes na Brdu pri Kranju tretji koalicijski vrh letos. Po januarski razpravi o reformi zdravstva in februarski o plačnem sistemu danes po napovedih prihajata na vrsto davčna in reforma šolstva. Vsebinsko bo izkupiček tudi tretjega vrha takšen, kot je bil pri prvih dveh. Dobili bomo časovnico in napoved premisleka o konkretnih rešitvah. Pri davčni reformi bi premislek - glede na velikopotezne reformne načrte - moral iti predvsem v smeri iskanja soglasja o novih davčnih virih. Druge teme: - Pred zasedanjem finančnih ministrov Unije še ni soglasja o tem, kakšna naj bo reforma skupnih javnofinančnih pravil. - Rusija privolila v podaljšanje sporazuma o izvozu žita čez Črno morje, toda zgolj za 60 dni. - Ema Klinec tretja na tretji tekmi norveške skakalne turneje.


14.03.2023

Vladni vrh o davčni in šolski reformi

Vladni trojček se bo po napovedani prenovi zdravstvenega in plačnega sistema lotil še dveh novih reform. Na tretjem koalicijskem vrhu v prav toliko mesecih bodo v Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica na Brdu pri Kranju pretresali spremembe na področju davkov in šolstva. Pričakovati je predvsem analizo stanja, konkretne rešitve naj bi predvidoma sledile kasneje. Druge teme: - Finančni ministri Unije nad fiskalno vzdržnost - Avstralija v izgradnjo podmorniške flote z Združenimi državami in Veliko Britanijo - V Kranju postavili kip madžarskega pesnika Sandorja Petöfija


13.03.2023

Na seznamu reform, ki jih napoveduje vlada, ni davčne

Teden bo v znamenju koalicijskega vrha, ki se začenja jutri. Zaznamovala ga bo razprava o davčni reformi; konkretnejših rešitev sicer še ni pričakovati, koalicijski partnerji se bodo po napovedih seznanili z analizo stanja, določiti pa si želijo tudi časovnico. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Premier Robert Golob prvi uradni dvostranski obisk v tujini začenja v Sarajevu - Mineva deset let od izvolitve papeža Frančiška - Zmagovalec oskarjev film Vsepovsod naenkrat s sedmimi kipci - Slovenski rokometaši so se uvrstili na evropsko prvenstvo


13.03.2023

Vlada ta teden v iskanju soglasja o napovedani davčni reformi

Vlada, ki vse od začetka leta napoveduje, da bo leto 2023 leto reform, se bo v tem tednu srečala tretjič, tokrat v iskanju soglasja o napovedani davčni reformi. Koalicijski partnerji naj bi poskušali najti predvsem soglasje o iskanju novih davčnih virov, dolgoročni cilj pa ostaja poenostavitev sistema. Na dnevnem redu bodo po napovedih tudi izhodišča šolske reforme. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Premier Robert Golob na uradni obisk v Bosno in Hercegovino - Zaradi dodatnih del urgenca na Ptuju predvidoma končana konec leta in ne junija - FilmuVse povsod naenkrat sedem oskarjev, tudi za najboljši film leta.


12.03.2023

Jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


11.03.2023

Jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


10.03.2023

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


Stran 42 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov