Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


10.01.2023

Ali lahko mediacija prepreči stavko zdravnikov in zobozdravnikov?

Ministrstvo za zdravje in sindikat Fides imata do 18. ure čas za dogovor o stavkovnih zahtevah, pri čemer bo posredovalo Slovensko zdravniško društvo. Medtem bodo popoldne na cesti pacienti, ki bodo s shodi v več krajih zahtevali ohranitev javnega zdravstva. Druge teme: - Pomočnicam vzgojiteljic zagotovljeno do 13-odstotno zvišanje plač, za sobotno napovedanega protestnega shoda najverjetneje ne bo - Podnebni aktivisti v Nemčiji danes z vsemi sredstvi proti napovedanemu rušenju naselja Lützerath zaradi širitve rudnika lignita - Ob vojni na bojiščih med Ukrajino in Rusijo potekajo tudi ostri informacijski spopadi; domnevnih 600 žrtev med ukrajinskimi vojaki le del ruske propagande


10.01.2023

Popoldne v več slovenskih mestih stavka pacientov

Popoldne bo v več slovenskih mestih stavka pacientov. Predstavniki pobude Glas ljudstva pozivajo k sistemskih spremembam v zdravstvu. Shoda v Ljubljani se bo udeležil premier Robert Golob. Ali bodo jutri stavkali zdravniki in zobozdravniki, bo znano po današnjem nadaljevanju mediacije med predstavniki zdravstvenega ministrstva in sindikata Fides. V oddaji tudi: - Pomočnicam in pomočnikom vzgojiteljic se obetajo višje plače - Nova kritična točka spopadov na vzhodu Ukrajine je mesto Soledar - V Pivki razstava v opomin na največji požar, ki je divjal pri nas


09.01.2023

Vdor v brazilske državne ustanove: varnostne sile s solzivcem po nekaj urah razgnale podpornike Bolsonara

V glavnem mestu Brazilije se je sinoči zgodil napad podpornikov nekdanjega desničarskega predsednika Jaira Bolsonara na ključne državne ustanove. Policija v Brasiliji je sicer v nekaj urah znova vzpostavila nadzor. Brazilski predsednik Liuz Inacio Lula da Silva je v prestolnici uvedel izredne razmere in napovedal kaznovanje odgovornih. Iz sveta pa se vrstijo obsodbe napada in podpora zdajšnjemu predsedniku. Druge teme oddaje: - Minister za zdravje Bešič Loredan naj bi se pred za sredo napovedano stavko zdravnikov še enkrat srečal s predstavniki Fidesa - Iz sveta izrazi podpore aktualnemu brazilskemu predsedniku Luli da Silvi, ki je protestnike označil za fašistične fanatike - Švedska zahteve Turčije v zameno za ratifikacijo vstopa v Nato označila za neizvedljive


09.01.2023

Privrženci nekdanjega brazilskega predsednika Bolsonara vdrli v osrednje državne institucije

Glavno mesto Brazilije je včeraj zajel kaos, ki je spominjal na dogajanje v ameriškem Kapitolu pred dvema letoma. Več tisoč privržencev nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki ne priznavajo zmage Luiza Inácia Lule da Silva, je vdrlo v brazilski kongres, predsedniško palačo in vrhovno sodišče. Da Silva je bil v televizijskem nagovoru dejal, da so fašistični fanatiki storili nekaj, česar v zgodovini države še niso videli. Druga vsebina oddaje: Minister za zdravje pred zdravniško stavko Fides vabi na nov pogovor. V državnem zboru nov korak k oblikovanju vlade po koalicijskih željah. Gradnja krožišča na mariborski Streliški cesti bo prinesla zastoje.


08.01.2023

Na Pokljuki oziroma v Kranjski Gori danes še zadnje preizkušnje biatlonk in biatloncev ter alpskih smučark

Na Pokljuki oziroma v Kranjski Gori se bodo torej danes končale preizkušnje biatlonk in biatloncev ter alpskih smučark. Na Rudnem polju tudi danes pričakujejo dober obisk, potem ko si je tekme svetovnega pokala v minulih dneh ogledalo veš tisoč biatlonskih navdušencev. Drugi poudarki oddaje: - V Parizu se je na protestu proti inflaciji in pokojninski reformi zbralo približno dva tisoč ljudi. - Kitajska odpravila obvezno karanteno ob vstopu v državo. - Mineva 80 let od padca Pohorskega bataljona; v Dražgošah slovesnost ob 81-i obletnici Dražgoške bitke.


07.01.2023

Sloveniji četrte stopničke ob koncu novoletne skakalne turneje

Čeprav razmere v naši državi in okolici niso nič kaj zimske, imajo slovenski navijači oziroma ljubitelji zimskih športov razlog za zadovoljstvo. Smučarski skakalec Anže Lanišek se je namreč včeraj kot četrti Slovenec zavihtel na zmagovalni oder v skupnem seštevku prestižne novoletne turneje, osvojil je tretje mesto. Druge teme: - Minister Bešič Loredan poudarja: Izrednih razmer v zdravstvu v večini države ni. - Vodji ameriških republikancev mandat predsednika predstavniškega doma kongresa. - Ob pravoslavnem božiču pozivi k miru in slogi.


06.01.2023

Slovenska smučišča pod udarom drage elektrike in odjuge

Slovenska smučišča so bila po dveh pandemičnih letih v pričakovanju običajne sezone, a jim to onemogočata draga elektrika in odjuga. Normalno obratuje le Kanin in - kot potrto ugotavljajo v Združenju žičničarjev - se bodo morali navaditi na zelene zime. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Franci Matoz in še trije nadzorniki Luke Koper bodo po neuradnih informacijah predčasno odpoklicani - Ukrajina in zahodne države ob ruski napovedi 36-urnega božičnega premirja Kremelj pozivajo k umiku z zasedenih ozemelj - Druga obletnica napada na ameriški kongres tudi v znamenju neuspešnega republikanskega potrjevanja predsednika predstavniškega doma


06.01.2023

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


05.01.2023

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


05.01.2023

Zadnje slovo od zaslužnega papeža Benedikta XVI.

Dopoldne se bo v Vatikanu začela pogrebna slovesnost ob smrti zaslužnega papeža Benedikta XVI. Pogreba se bodo poleg vernikov in predstavnikov cerkve udeležili številni državniki. Na trgu pred baziliko svetega Petra pričakujejo več deset tisoč ljudi. V oddaji tudi: - Ustavni sodniki danes prvič o noveli zakona o RTV Slovenija - Unija za zdaj brez uvedbe obveznega testiranje na koronavirus za potnike iz Kitajske - V Zdravstvenem domu Ptuj za več kot 300 tisoč evrov novih vozil


04.01.2023

ZZZS tožbe zaradi pomanjkanja zdravnikov označuje za neutemeljene

Napovedane tožbe proti zdravstveni blagajni zaradi pomanjkanja osebnih zdravnikov so po mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje neutemeljene. Kot dodaja generalna direktorica Tatjana Mlakar, je v pravico zavarovancev do izbire zdravnika grobo posegel stavkovni sporazum z zdravniškim sindikatom Fidesom iz leta 2017. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Začetek postopkov za oblikovanje novega sveta Radiotelevizije Slovenija - Ameriški kongresniki prvič v sto letih niso že na prvi seji po volitvah izvolili predsednika predstavniškega doma - Da si bo Brazilija povrnila podobo do okolja odgovorne države, ne bo lahka naloga


04.01.2023

Civilna iniciativa Glas ljudstva pripravlja tožbo proti ZZZS

Medtem ko bodo ta mesec začele delovati prve ambulante za bolnike brez osebnega zdravnika, civilna iniciativa Glas ljudstva napoveduje tožbo proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje v imenu ljudi, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, a nimajo osebnega zdravnika. Druge teme oddaje: - Predsednica republike bo z žrebom določila trajanje mandatov članov novega sveta RTV - Občini Kostel in Osilnica še vedno brez finančne pomoči države po septembrskih poplavah - Luka Dončić igralec meseca v zahodni konferenci lige NBA


03.01.2023

Ta teden se bodo začeli postopki za reorganizacijo vlade

Novo leto bo prineslo tudi nova ministrstva. Še ta teden se bo začela reorganizacija vlade, po kateri bo v njen 20 ministric in ministrov, kot si je koalicijski trojček zamislil ob prevzemu oblasti. Drugi poudarki oddaje: - Vlada pripravlja pokojninsko reformo, z njo naj bi dosegli 70-odstotno nadomestitveno stopnjo. - Slovenska diplomacija bo naslednjega pol leta iskala podporo pri kandidaturi naše države za nestalno članico Varnostnega sveta. - Napovedi za največje evropsko gospodarstvo mešane; težava Nemčije so predvsem visoki stroški energije.


03.01.2023

Ta teden pričakovati začetek postopkov za reorganizacijo vlade

Ta teden naj bi stekli postopki za reorganizacijo vlade v skladu z novelo zakona o vladi, ki med drugim prinaša tri nova ministrstva. Po reorganizaciji bo tako v vladi 20 ministrov in ministric. Še vedno pa ni znano, kdo in kdaj bo na notranjem ministrstvu nasledil Tatjano Bobnar. Druge teme oddaje: - Evropska unija Kitajski ponuja cepiva proti covidu za zajezitev izbruha koronavirusa - Koroška osrednja knjižnica z novim vodstvom in poslanstvom ohranjanja koroške tradicije - Luka Dončić drugič zapored in devetič v karieri najboljši igralec Zahodne konference lige NBA


02.01.2023

Starejši tudi v novem letu opozarjajo na pomanjkanje kadra v domovih za starejše

Leto 2023 bo po besedah premiera Roberta Goloba leto reform, s katerimi želi vlada obvladati vse tiste izzive, ki so se kopičili minulih 30 let. Pestro bo tudi na področju skrbi za starejše, ki med drugim pričakujejo ukrepe na področju zdravstva. Ob tem poleg februarske redne uskladitve pokojnin pričakujejo tudi izredno in si želijo tudi sodelovanja pri oblikovanju zakona o dolgotrajni oskrbi. V oddaji tudi: - Ukrajinske sile tudi sinoči sestrelile več brezpilotnih letalnikov - Izrael izvedel zračni napad na mednarodno letališče v Damasku, ubita dva sirska vojaka - Verniki se bodo lahko v baziliki svetega Petra do srede poslovili od pokojnega papeža Benedikta 16-ega


01.01.2023

Vstopili smo v leto 2023

Po dveh letih, zaznamovanih z epidemičnimi ukrepi, je tokratni silvestrski večer na ulice znova privabil množice ljudi. V prestolnici se je cel večer trlo obiskovalcev, koliko jih je bilo, naj bi iz Turizma Ljubljana sporočili po praznikih. V Celju so ocenili, da je osrednje silvestrovanje obiskalo približno pet tisoč 500 ljudi, več tisoč naj bi jih bilo tudi v drugih večjih mestih po državi. V Mariboru, kjer naj bi se po napovedih zbralo približno 10 tisoč ljudi, so osrednje praznovanje pripravili na na Trgu Leona Štuklja. Čeprav je leto novo, pa se čestitke in želje iz leta v leto spreminjajo le malo: - Slovenci si v novem letu želijo zdravja, sreče, razumnosti in miru - Hrvaška je postala članica schengenskega in evrskega območja - Kaj na tokratni novoletni dan pripravljajo Dunajski in Slovenski filharmoniki?


31.12.2022

V slovenska mesta se vračajo silvestrovanja na prostem

Pred nami je zadnji dan v letu, ki po dveh letih, zaznamovanih z epidemijo, znova prinaša silvestrovanja na prostem. V številnih slovenskih mestih pripravljajo praznovanja in koncerte, prebivalci prestolnice pa bodo opolnoči morda videli tudi ekološki ognjemet. Pirotehniki so se v več krajih sicer odpovedali in se odločili za bolj okolju in živalim prijazne učinke. Slovenska policija ob tem poziva k varni rabi pirotehnike. Drugi poudarki: - Praznične dni spremlja povečano število vlomov in tatvin - Vlada je omejila cene elektrike tudi za mikro, mala in srednje velika podjetja - Ukrajinski begunci po letu, zaznamovanem z vojno, pozdravljajo solidarnost Evrope


30.12.2022

Umrl nogometni velikan Pele

Izrednih razmer v zdravstvu ni, ustvarjajo jih interesne skupine. S temi besedami se je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan odzval na kaotične prizore z urgenc. Napovedal je sistemski nadzor ljubljanske in mariborske urgence in reformo urgentnih centrov. Druge teme: - V 83. letu starosti umrl legendarni brazilski nogometaš Pele, trikratni svetovni prvak in pionir vzpona nogometa kot najbolj priljubljenega športa na svetu - Prebivalce Kijeva prebudile sirene za opozarjanje na nevarnost raketnih napadov, Slovenija v Ukrajino pošilja tri reševalna vozila - Odnosi med Kitajsko in Tajvanom vse bolj napete; Tajpej v nakup najnaprednejšega ameriškega orožja, oborožuje se Japonska, pomoč pripravljena poslati Avstralija


30.12.2022

Umrl brazilski nogometni velikan Pele

Slovo nogometne legende Peleja odmeva po vsem svetu. Veliki brazilski nogometaš se je poslovil v krogu družine v bolnišnici v Sao Paulu, novica pa je užalostila številne ljubitelje nogometa. Kot so zapisali v Evropski nogometni zvezi, je imel Brazilec pionirsko vlogo pri vzponu nogometa kot najbolj priljubljenega športa na svetu. Drugi poudarki oddaje: - Ministrstvo za zdravje razmišlja o sistemskem nadzoru ljubljanske in mariborske urgence. - V Kijevu zgodaj zjutraj sirene znova opozarjale pred zračnim napadom. - Na Bled se v novi preobleki vrača priljubljena prireditev Krog oziroma Pot prijateljstva.


29.12.2022

Srbi na severu Kosova bodo začeli odstranjevati barikade

Zgodba o noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija kljub včerajšnji uveljavitvi še ni končana. Argumenti pobudnikov presoje in oblikovalcev zakona so presenetljivo podobni, depolitizacija RTV in ohranjanje demokracije. Snovalci sprememb so prepričani, da je novela dobra in da bo prestala očitke pobudnikov ustavne presoje. Druge teme: - Srbski predsednik Vučič: Srbi na severu Kosova bodo danes začeli odstranjevati barikade na cestah, nobeden od njih ne bo kaznovan - Pomanjkanje hrane najhujše v zgodovini; lakota ogroža več kot 270 milijonov ljudi - V Oberstdorfu na prvi tekmi 71. novoletne skakalne turneje vseh šest Slovencev; v Beljaku Nika Križnar po tretjem mestu nadaljuje boj za zlato sovo


Stran 48 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov