Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


16.12.2022

EU podelila Bosni in Hercegovini status kandidatke

Po odločitvi voditeljev Evropske unije, ki so Bosni in Hercegovini včeraj podelili status kandidatke za članstvo v evropski povezavi, v tej državi odločitev vidijo kot zgodovinsko. Pozdravili so jo številni politiki, tudi slovenski. Druge teme: - Poslanke in poslanci bodo imeli danes na mizi predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Gospodarska združenja opozarjajo, da ukrepi niso zadostni, saj podjetja še vedno dobivajo nesprejemljive ponudbe elektrodistributerjev. - Visoka inflacija še naprej narekuje nadaljnje dvigovanje obrestnih mer. Svet Evropske centralne banke se je odločil tudi za postopno zaostrovanje likvidnosti na medbančnem trgu. Kot pravi guverner Banke Slovenije, ukrep ne bo imel vpliva na finančnih trgih, saj bo zaostrovanje likvidnosti postopno. - Kaj se dogaja s slovenskimi javnimi sistemi? Družinskih zdravnikov kritično primanjkuje, domovi za ostarele zapirajo vrata, tudi sistemi socialne varnosti se sesuvajo.


16.12.2022

Bosna in Hercegovina dobila status kandidatke za članstvo v Evropski uniji

V Bruslju se je sinoči končal izjemoma enodnevni vrh voditeljev članic Evropske unije. Voditelji so veliko pozornosti namenili čezatlantskim odnosom, vojni v Ukrajini, visokim cenam energije, sprejeli pa so tudi sklep o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v Uniji Bosni in Hercegovini. Druge teme oddaje: - Državni zbor o predlogu zakona o pomoči gospodarstvu v energetski krizi - Guverner Banke Slovenije Vasle: postopno zaostrovanje likvidnosti ne bo pomembno vplivalo na finančne trge - Trboveljski zdravstveni dom s sončno elektrarno proti visokim stroškom energije


15.12.2022

Državna volilna komisija pred uradno potrditvijo referendumskih rezultatov

Državna volilna komisija bo tudi uradno potrdila rezultate treh referendumov o zakonih o RTV, o dolgotrajni oskrbi in o vladi. A kljub hitrim postopkom obstaja verjetnost, da bodo začeli veljati šele po novem letu. To pa bi vladi lahko povzročilo nekaj težav. Med drugim bi pri zakonu o dolgotrajni oskrbi z januarjem začele veljati nekatere določbe, ki jih novi zakon zamika. Druge teme: - Evropski voditelji bodo v Bruslju razpravljali o pomoči Ukrajini in spoprijemanju z energetsko draginjo. Pričakovati je tudi podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini v povezavi - V ljubljanskem kliničnem centru začetek priprav na prenovo osrednje stavbe. Celotna prenova bo po napovedih končana v treh letih. - Nogometaši Francije drugi finalisti svetovnega nogometnega prvenstva; po sinočnji zmagi proti Maroku jih v nedeljskem finalu čaka Argentina


15.12.2022

Državna volilna komisija bo uradno potrdila izide nedavnih referendumov

Državna volilna komisija bo danes obravnavala predlog poročila o ugotovitvi končnega izida glasovanja na referendumih o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV. Komisija je sicer zaradi zelo jasnega izida referendumov, vsi trije zakoni so bili namreč prepričljivo potrjeni, krepko skrajšala rok za ugotavljanje izidov, a to še ne pomeni, da lahko zakoni v kratkem začnejo tudi veljati. Druge teme oddaje: - Na vrhu Unije pričakovati podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini - Na železniški progi med Koprom in Divačo tudi nepričakovane zapore - V finalu svetovnega nogometnega prvenstva Francija in Argentina


14.12.2022

Državni zbor se bo seznanil z odstopom notranje ministrice Tatjane Bobnar

Premier Robert Golob bo po včerajšnjem nagovoru evropskega parlamenta danes odgovarjal na vprašanja domačih poslancev. Ta naj bi se po napovedih nanašala predvsem na očitke glede politizacije policije, Državni zbor pa se bo seznanil tudi z odstopom notranje ministrice Tatjane Bobnar. Druge teme: - Evropski ministri, pristojni za energetiko, tudi sinoči niso našli skupnega jezika glede uvedbe kapice na ceno plina. Za Slovenijo je 275 evrov za megavatno uro preveč, a se članice po besedah pristojnega ministra Bojana Kumra v zvezi s tem še usklajujejo. Kot je še dodal Kumer, bodo na naslednjem srečanju mejo za ceno plina postavili nekje med 160 in 220 evri. - Ukrajinsko ljudstvo bo opoldne prejelo nagrado saharov za svobodo misli. Kot so ob tem zapisali v Evropskem parlamentu, Ukrajinci plačujejo visoko ceno v invaziji na njihovo državo, na bojiščih pa branijo svobodo, demokracijo, vladavino prava in evropske vrednote. - V Cankarjevem domu v Ljubljani so sinoči podelili nagrade najboljšim športnikom leta, kar so ekipno postali smučarski skakalci in skakalke, posamično pa ena od članic ekipe Urša Bogataj in atlet Kristjan Čeh. Bogatajeva je bila nad nagrado presenečena in zelo vesela, Čeh pa je poudaril, da je v Sloveniji za to nagrado izjemno močna konkurenca. - Sinoči pa smo dobili tudi prvo finalistko svetovnega nogometnega prvenstva, Argentina je s tri proti nič nadigrala Hrvaško.


14.12.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


13.12.2022

Premier Golob bo dopoldne nagovoril evropske poslance

Predsednik vlade Robert Golob bo dopoldne v Strasbourgu nagovoril Evropski parlament. Njegov nastop je del razprav z naslovom To je Evropa, v katerih voditelji članic Unije predstavljajo svoje poglede na prihodnost povezave. Osrednje teme bodo po pričakovnjih energetska kriza v Uniji, zeleni prehod ter širitev povezave na zahodni Balkan. Drugi poudarki: - Evropski parlament popoldne o podkupovalni aferi, predvidoma bodo sprožili postopek razrešitve podpredsednice Eve Kaili. - V ljubljanskem Cankarjevem domu odprli razstavo o evoluciji Zemlje, ki želi obiskovalce spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju do planeta. - Prvi finalist svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju bo znan po drevišnjem obračunu Hrvaške in Argentine.


13.12.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


12.12.2022

V državni zbor danes odstopna izjava notranje ministrice Tatjane Bobnar

Premier Robert Golob bo po napovedih danes v državni zbor poslal odstopno izjavo ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar. Poslanke in poslanci naj bi se z njo seznanili v sredo. Golob naj bi tudi razkril, kdo bo začasno vodil resor. Po neuradnih informacijah naj bi bila to ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Preostale novice: Na severu Kosova vse bolj napeto: srbski predsednik Vučič po seji sveta za nacinalno varnost kosovske Srbe pozval k zadržanosti do morebitnih provokacij. Javni radio ohranja zaupanje: naše programe vsak dan posluša povprečno več kot 440 tisoč poslušalcev. Košarkarji Olimpije v jadranski ligi na domačem parketu ugnali evroligaški Partizan.


12.12.2022

Nemiren konec tedna na severu Kosova

V luči najnovejših napetosti in srbskih blokad na severu Kosova se je sinoči v Srbiji sešel svet za nacionalno varnost. Srbski predsednik Aleksandar Vučič je po srečanju dejal, da je svet soglašal z njegovimi ukazi za zaščito srbskih državljanov na Kosovu. Podrobnosti ni razkril, je pa poudaril prizadevanja za umiritev razmer. V oddaji tudi: - Kdo bo nasledil notranjo ministrico Tatjano Bobnar? - Valvazor vabi na raziskovanje gorenjskih muzejev - Anže Lanišek v Titisee-Neustadtu skočil na drugo mesto


11.12.2022

Jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


10.12.2022

Notranja ministrica podala odstopno izjavo

Kabinet predsednika vlade je potrdil, da so prejeli odstopno izjavo ministrice za notranje zadeve, protikorupcijska komisija pa njeno prijavo domnevnih političnih pritiskov na policijo. Ker je bil tam včasih zaposlen predsednik KPK Robert Šumi, se je izločil iz odločanja v tej zadevi, a napovedal prednostno obravnavo. Ob tem opozarja, da vsaka politična sugestija še ni politični pritisk. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic zdravstveni delavci pri nas opozarjajo na nasilje v zdravstvu. Današnja podelitev Nobelove nagrade za mir v znamenju dogajanja v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji. Prvi polfinalistki mundiala Argentina in Hrvaška, ki sta izločili Nizozemsko in Brazilijo.


09.12.2022

Notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki naj bi nocoj podala odstopno izjavo, vztraja pri navedbah o političnih pritiskih na policijo

Notranja ministrica Tatjana Bobnar naj bi se iz Bruslja vrnila pozno zvečer, takrat naj bi predsedniku vlade Robertu Golobu poslala tudi svojo odstopno izjavo. Zatrdila je še, da bo svoje naloge do izbire novega vodstva notranjega ministrstva opravljala z vso odgovornostjo in se zavzemala za to, da bodo te opravljene zakonito, strokovno in učinkovito. Druge teme oddaje: - Delovna skupina, ki jo sestavljajo socialni partnerji, med drugim o obveznem izplačilu poslovne uspešnosti - Kosovske oblasti na sever Kosovske Mitrovice napotile do 300 pripadnikov posebnih enot - Na svetovnem nogometnem prvenstvu bosta danes znana prva polfinalista


09.12.2022

Ministrica Bobnar: Premier Golob povrnitev zaupanja pogojeval z odpustitvijo določene osebe iz policije

Spor med notranjo ministrico Tatjano Bobnar in premierom Robertom Golobom se nadaljuje. Potem ko je vlada na podlagi poročila, ki ga je premierju Golobu poslal vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, sporočila, da primeri političnega vmešavanja v delo policije niso razvidni, je ministrica Bobnar navedbe zavrnila. Kot pravi, gre zagotovo za politično vmešavanje, saj da ji je Golob po zaostritvi odnosov kot možnost za povrnitev zaupanja ponudil, da s Policije odpusti določeno osebo. Drugi poudarki oddaje: - Hrvaška s 1. januarjem v schengen; V Romuniji in Bolgariji razočaranje ob zavrnitvi vstopa - Pred napovedano stavko v Hitu danes še pogajanja z upravo - V Pimorskem tehnološkem parku nova generacija podjetij


08.12.2022

V pričakovanju pojasnil notranje ministrice glede napovedanega odstopa

Notranja ministrica Tatjana Bobnar bo popoldne v Bruslju po napovedih dala nekaj pojasnil o napovedanem odstopu. Pred tem bo z evropskimi kolegi odločala o širitvi schengenskega območja. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Evropski predlog devetega svežnja ukrepov proti Rusiji vključuje prepoved izvoza brezpilotnih letalnikov tej državi. Sodobna postavitev ruske opere Boris Godunov, s katero so v milanski Scali odprli sezono, dodatno poudarja uničujočo zlorabo oblasti. Rokometaši Celja so v devetem krogu lige prvakov drugič zmagali.


08.12.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


07.12.2022

Premier Golob pričakuje pojasnila o domnevnih političnih pritiskih na policijo

Vršilec dolžnosti generlnega direktorja policije Boštjan Lindav naj bi danes premieru Robertu Golobu poslal poročilo o domnevnih političnih pritiskih na policijo. Podpredsednica Gibanja Svoboda in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič opozarja, da je treba ločevati med političnimi usmeritvami in političnim vmešavanjem. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Kljub napovedani pomoči države iz gospodarstva slišti opozorila, da bodo za elektriko v prihodnjem letu plačevali celo več kot nemška podjetja. Združeni narodi opozarjajo, da je zaradi ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo v času nizkih temperatur ogroženih več milijonov Ukrajincev. Zmagovalka zadnjih dvobojev osmine finala svetovnega nogometnega prvenstva sta Maroko in Portugalska.


07.12.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


06.12.2022

Ali bo evropska prepoved uvoza surove ruske nafte obrnila trend zniževanja cen na svetovnih borzah?

Cene surove nafte na svetovnih borzah so se novembra spuščale. Maloprodajne cene bencina in dizla zunaj avtocest so tudi pri nas od polnoči precej nižje kot v minulem 14-dnevnem obdobju. Liter bencina po novem stane skoraj 1,37 evra, liter dizla pa nekaj manj kot 1,56 evra. Sredi splošnega trenda upadanja so se sicer borzne cene nafte od konca tedna nekoliko zvišale. Zakaj? Kaj prinaša evropska prepoved uvoza ruske surove nafte, pospremljena s cenovno kapico? Druge teme oddaje: - Učinkovitejši boj proti nezakonitim migracijam osrednja tema vrha Evropska unija - zahodni Balkan v Tirani - Premier Robert Golob pojasnila v zvezi z očitki o poskusih politizacije policije pričakuje še od prvega policista Boštjana Lindava - Otroci se veselijo daril, ki jim jih je ponoči na okenskih policah pustil sveti Miklavž


06.12.2022

Premier Golob od prvega policista Lindava pričakuje pojasnila o morebitnih političnih pritiskih nanj

Potem ko vlada ni imenovala Boštjana Lindava za generalnega direktorja policije s polnimi pooblastili, se postavlja vprašanje ali ima notranja ministrica Tatjana Bobnar sploh še podporo premiera Roberta Goloba. Golob, ki od vršilca dolžnosti direktorja policije Boštjana Lindava do jutri pričakuje pojasnila o morebitnih političnih pritiskih nanj, je po pogovoru z Bobnarjevo dejal, da imata z ministrico v marsičem različne poglede. V oddaji tudi: - Bencin in dizel občutno cenejša - Finančni ministri Unije o zamrznitvi evropskih sredstev Madžarski - Knjižnica Divača odpira Duri v svet dediščine


Stran 50 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov