Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


18.10.2022

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


18.10.2022

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


17.10.2022

Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


17.10.2022

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


16.10.2022

Jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


15.10.2022

Jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.


14.10.2022

Socialni partnerji o uskladitvi minimalne plače - sindikati za 10-, delodajalci pa za 5-odstotno zvišanje

Socialni partnerji bodo na današnji seji ekonomsko-socialnega sveta dobili nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, ti so za 9 odstotkov višji kot pred šestimi leti, kar pomeni, da bo treba zvišati minimalno plačo. Za koliko imajo sindikati in delodajalci različna mnenja. Na novo je izračunan tudi znesek minimalnega dohodka, kar vpliva na višino socialnih transferjev. V oddaji pa tudi o tem: - Notranji ministri Unije o širitvi schengena, Hrvaška upa na vstop s prvim januarjem - V Centru za tujce v Postojni naj bi kršili človekove pravice. Vodstvo centra odgovarja: preiskave niso pokazale kršitev - Rokometaši z zmago začeli kvalifikacije za evropsko prvenstvo \t\t


14.10.2022

Po podpisu dogovora o plačah v javnem sektorju vlada sprejela dve zakonski noveli

Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali dogovor o zvišanju plač. Višje bodo že oktobrske plače, večini v javnem sektorju se bodo plače dvignile še enkrat - s prvim aprilom prihodnje leto. S tem je po besedah Jakoba Počivavška iz sindikata Pergam storjen prvi korak k odpravi plačnih nesorazmerij, nikakor pa ne zadnji. Ostali poudarki oddaje: - Ekonomsko-socialni svet danes o proračunskih dokumentih in minimalni plači - Dogovor o pogajanjih za novo kolektivno pogodbo končal stavko v Hitu - V Ivančni Gorici si obetajo nov športni park


13.10.2022

Zbližanje stališč do ukrepanja proti energetski draginji na ravni Unije

Ministri članic Unije za energetiko so zbližali stališča do ukrepov zoper draginjo na tem področju, Evropska komisija bo predloge predstavila v torek. Premier Robert Golob pa je na srečanju s primorskimi gospodarstveniki izrazil prepričanje, da se bodo na ravni 27-erice o cenah energentov dogovorili v dveh tednih. Rusija nadaljuje obstreljevanje Kijeva in drugih ukrajinskih mest daleč od fronte. Medtem je rusko priključitev štirih ukrajinskih regij sinoči obsodila velika večina članic generalne skupščine Združenih narodov. V Bosni in Hercegovini večina pozdravlja predlog Evropske komisije, da ji podeli status kandidatke za članstvo v Uniji, nekateri pa izražajo določeno mero dvoma o evropski perspektivi države. V športnem delu oddaje pa o porazih ljubljanskih hokejistov in košarkarjev.


13.10.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


12.10.2022

V ospredju zasedanja Nata pomoč Ukrajini in krepitev sil zavezništva

V Bruslju se začenja dvodnevno zasedanje zveze Nato. Temi sta nadaljnja vojaška pomoč napadeni Ukrajini ter krepitev obrambnih zmogljivosti zavezništva. Generalni sekretar Jens Stoltenberg je pred začetkom poudaril, da so Putinove prikrite grožnje o uporabi jedrskega orožja nevarne in neodgovorne. Kot pravi, zavezništvo pozorno spremlja ruske jedrske sile, vendar doslej ni zaznalo povečanja bojnih dejavnosti. Medtem se nadaljujejo prizadevanja 27-erice za zmanjšanje težav, ki jih povzroča energetska kriza. Energetski ministri bodo v Pragi govorili še o možnostih za bolj zanesljivo oskrbo z energenti in reformi trga električne energije. Strokovnjaki pri nas opozarjajo, da še naprej kritično primanjkuje kliničnih psihologov, zaradi česar družinski spori in odločanje o skrbništvu nad otroki trajajo predolgo. To ima izjemno negativen vpliv na psihosocialni razvoj otrok. Košarkarji Olimpije drevi začenjajo evropsko sezono. V Stožicah bo njihova tekmica turška ekipa Bursaspor, ki jih je lani izločila v četrtfinalu.


12.10.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


11.10.2022

GS ZN naklonjena sprejetju resolucije z obsodbo referendumov na vzhodu Ukrajine

Konflikt v Ukrajini se je po silovitih ruskih povračilnih napadih še zaostril. O tem so znova razpravljali v Združenih narodih. Vojna, ki se, kot kaže, ne bo kmalu končala, močno ogroža evropsko energetsko varnost, kar terja skupno reguliranje cen energentov. Tu je najtrši oreh kapica na ceno plina, ki bo v ospredju zasedanja ministrov za energijo v Pragi. Unija pripravlja rešitev za evropska podjetja, ki jih duši energetska draginja. Kako bo Unija pomagala podjetjem - številna že zmanjšujejo proizvodnjo in odpuščajo - naj bi bilo znano prihodnji teden. V oddaji tudi o tem, da so občinski svetniki na Polzeli sinoči dobili nekaj pojasnil ukrepov zaradi onesnaženja vode z norovirusom. Prekuhavanje vode še velja, pa tudi dodatna previdnost. Ali je voda še onesnažena, bodo pokazale analize dodatnih vzorcev, rezultati naj bi bili znani v petih dneh. Sinoči so podelili nagrado mira, ki jo podeljujejo slovenske literatke. Dobila jo je Darinka Kozinc za rušenje stereotipov o aleksandrinkah.


11.10.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


10.10.2022

Uvod v sprejemanje proračunskih dokumentov

Predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič bosta v državnem zboru predstavila ekonomske usmeritve za prihodnji dve leti. Prihodnje leto bo zahtevno zaradi energetske krize, ki se kaže predvsem v umiritvi gospodarske rasti z letošnjih 5-ih odstotkov, na dober odstotek prihodnje leto. Vlada načrtuje 3,3 milijarde primanjkljaja, proračunski izdatki naj bi dosegli vrtoglavih 17 milijard evrov. V oddaji še: - Avstrijski predsednik ostaja Alexander van der Bellen - Putin po eksploziji na krimskem mostu Ukrajino obtožil terorizma - Radio Slovenija zaganja Avdiofestival


10.10.2022

Predlog proračunov za prihodnji dve leti pred poslance

V parlamentu se bodo danes na izredni seji seznanili s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti. Za prihodnje leto se prihodki zvišujejo za 13 odstotkov na 13,38 milijarde evrov, medtem ko naj bi se odhodki povečali za 25 odstotkov na 16,69 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj se bo tako prihodnje leto povzpel krepko nad tri milijarde evrov. V oddaji tudi: - Na volitvah v Avstriji prepričljivo znova zmagal zdajšnji predsednik Van der Bellen - Putin po eksploziji na krimskem mostu Ukrajino obtožil terorizma - Vožnja z motornimi kolesi v peš conah v središču Ljubljane odslej prepovedana


09.10.2022

Vojna v Ukrajini močno zaznamuje življenje v Evropi

Vojna v Ukraijini in njene posledice pomembno posegajo v življenje v Evropi. Med drugim je v številnih državah v luči energetske krize zamaknila začetek kurilne sezone, na Češkem je protest proti slabemu ukrepanju države zoper draginjo na ulicah znova izrazlo več tisoč ljudi, vojna pa je tudi ena od osrednjih tem predvolilnih kampanj. Tako v Avstriji, kjer danes izbirajo predsednika države, kot v Nemčiji; v tamkajšnji zvezni deželi Spodnja Saška bodo potekale deželne volitve. Medtem vojna v Ukrajini ne pojenja: - V Zaporožju v nočnem obstreljavanju ubitih najmanj 17 ljudi - Tanja Fajon zanesljivo ostaja na čelu Socialnih demokratov - V Tržaškem zalivu vse pripravljeno za največjo regato na svetu Barcolano


08.10.2022

Socialni demokrati danes o novem vodstvu stranke

Na Ptuju bo danes potekal volilni kongres Socialnih demokratov, na katerem bodo izvolili novo vodstvo stranke. Na vrhu ne bo presenečenj, saj je zdajšnja predsednica Tanja Fajon edina kandidatka za položaj. Bolj zanimiva bo tekma za podpredsedniška mesta in za funkcijo glavnega tajnika. V SD-ju želijo sicer na današnjem kongresu strniti vrste pred bližajočimi se predsedniškimi in lokalnimi volitvami. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Na ravni Evropske unije soglasje za evropski pristop k obvladovanju energetske draginje in spremembam trga - V ukrajinskem mestu Liman po osvoboditvi odkrili novo množično grobišče - V Kopru danes pričakujejo več tisoč tujih turistov


07.10.2022

Evropska politična skupnost z obsodbo ruske agresije na Ukrajino

Evropski voditelji so na prvem zasedanju Evropske politične skupnosti, ki združuje 44 držav, v Pragi enotno obsodili rusko agresijo na Ukrajino, je po zasedanju povedal pobudnik srečanja, francoski predsednik Emmanuel Macron. Dogovorili so se tudi, da bo naslednje srečanje spomladi v Moldaviji. Danes bodo najbolj aktualne teme pretresali v ožji zasedbi, torej le voditelji članic Evropske unije. Druge teme: - V Stockholmu bodo razglasili dobitnika Nobelove nagrade za mir, med favoriti Svetlana Tihanovska, Aleksej Navalni in Urad Združenih narodov za begunce - Parlamentarna preiskovalna komisija dopoldne prvič o sumih nezakonitega financiranja volilne kampanje strank - Ob dnevu dostojnega dela se vrstijo opozorila na izkoriščanje mladih


07.10.2022

V Pragi danes neformalni vrh voditeljev članic Evropske unije

V Pragi se je pozno sinoči končalo prvo zasedanje voditeljev nove Evropske politične skupnosti, ki združuje 27 članic Evropske unije in 17 držav iz njene soseščine. Na zasedanju so med drugim govorili o varnosti in miru, energetiki, gospodarstvu ter podnebih spremembah, pa tudi o ruski agresiji na Ukrajino, ki so jo evropski voditelji enotno obsodili. Danes pa bodo srečanje v češki prestolnici na neformalnem vrhu nadaljevali le še voditelji članic Evropske unije. Drugi poudarki oddaje: - V ruskem napadu na stanovanjski blok v Zaporožju ubitih najmanj sedem ljudi, najmanj pet pogrešanih. - dopoldne prva seja parlamentarne preiskovalna komisija o financiranju politične propagande v medijih. - v Posavju s projektom DIGIVODA za manjšo onesnaženost voda.


Stran 55 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov