Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


09.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


08.08.2022

Zmanjšanje porabe zemeljskega plina velik izziv za podjetja, od države pričakujejo subvencije

Slovenska podjetja ne bodo mogla zmanjšati porabe zemeljskega plina za 15 odstokov, o čemer so se dogovorile članice Unije. Podjetja bodo morala plin nadomestiti z drugimi viri, a vprašanje je, koliko jih sploh lahko preide na alternativne energente. Vprašljiva je tudi cena, podjetja od države pričakujejo subvencije za nakup alternativnih virov. V oddaji ne preslišite še: Ameriški senat potrdil zgodovinski zakonodajni sveženj - velike naložbe v okolje, višje obdavčenje korporacij V novem šolskem letu predvidoma spet brezplačni testi na koronavirus Nov poraz nogometašev Maribora - v večnem derbiju z 2:0 klonili pred Olimpijo


08.08.2022

V Gazi sinoči začelo veljati premirje

Ob zavezi držav članic Evropske unije o zmanjšanju zemeljskega plina za 15 odstotkov, bo pri nas najbolj na udaru gospodarstvo, ki porabi kar 70 odstotkov plina v državi. Opozarjajo, da je z zdajšnjo tehnologijo za večino podjetij tak cilj neuresničljiv, zato bodo morali posegati po dražjih alternativah. Podjetja od države pričakujejo, da bo v tem primeru subvencionirala nakup alternativnih virov. V oddaji tudi: - Izrael in Islamski džihad sinoči dosegla premirje v Gazi - Ameriški senat sprejel ambiciozen podnebni zakon - V občini Kozje še letos nov večgeneracijski center


07.08.2022

Prva nedelja v avgustu gosti promet

Odmeva včerajšnja huda nesreča avtobusa s poljskimi romarji na Hrvaškem, v kateri je umrlo 12 ljudi. Med smrtnimi žrtvami je eden od obeh voznikov, ki je na avtocesti blizu Zagreba izgubil nadzor nad avtobusom. Vozilo je prebilo varnostno ogrado in se prevrnilo v jarek. V bolnišnicah zdravijo 19 od skupno 32-ih poškodovanih v nesreči. V Jutranji kroniki tudi: - Kitajska naj bi to jutro znova izvajala simulacije napada na Tajvan - V Ukrajino prvič od začetka vojne priplula tuja ladja za prevoz žita - Popoldne bo vrata v svet raznovrstne kulture zaprl Plavajoči grad


06.08.2022

Pred 77-imi leti se je nad uničeno Hirošimo dvignila atomska goba

Danes mineva 77 let od prve uporabe jedrskega orožja v vojaškem spopadu - to je bil ameriški napad z atomsko bombo na japonsko mesto Hirošima. Obletnica mineva ob poudarjanju nevarnosti za jedrske spopade. V Jutranji kroniki tudi: - Domači turizem se znova krepi, gostje iz tujine večinsko iz nam bližnjih držav - Mednarodna speleološka zveza odslej pod vodstvom slovenske znanstvenice - Poletna radijska pohajkovanja po planinskih kočah začenjamo na Slivnici


05.08.2022

Tretji vročinski val bo dosegel vrhunec

Tretji letošnji vročinski val bo danes dosegel vrhunec, temperature se bodo povzpele do 37 stopinj. Ohladilo se bo jutri, tudi nekaj dežja bo, a premalo, da bi omilil hudo sušo. Ta bo, kot kaže, postala stalnica in bo zahtevala tudi prilagoditve v proizvodnji elektrike. Graditev novih hidroelektrarn je tako po oceni znanstvenikov nesmiselna. Druge teme: - Mnogi delodajalci odločno proti obveznemu elektronskemu evidentiranju delovnega časa - Na festivalu stare glasbe v Radovljici več prvih izvedb skladb v sodobnem času - Mariborski nogometaši izgubili proti Helsinkom, košarkarska reprezentanca z novinci strla Nizozemce


05.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


04.08.2022

Obetajo se najvišji prihodki od davka na dobiček podjetij v zgodovini

Državnemu proračunu se letos obetajo najvišji prihodki od davka na dobiček podjetij v zgodovini. Precej nižji od načrtovanih so letos tudi izdatki po dveh letih visokih primanjkljajev kot posledice epidemije in ukrepov, povezanih z njo. Vseeno je po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec prezgodaj govoriti o tem, ali bi primanjkljaj letos lahko znižali na tri odstotke bruto domačega proizvoda. Vprašanje med drugim je, kako bodo na stanje v državni blagajni vplivali ohlajanje gospodarstva in ukrepi za blažitev draginje. Druge teme: - Nafta bi se lahko letos še malenkost cenila, cene plina odvisne od odnosov med Rusijo in Unijo - Po odhodu prve ameriške kongresnice Nancy Pelosi v bližini Tajvana začetek kitajskih vojaških vaj - Katalonščina bi lahko kmalu postala uradni jezik v Evropskem parlamentu


04.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


03.08.2022

Pelosi na Tajvanu, Kitajska v bližini začela vojaške vaje

Obisk predsednice ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi na Tajvanu je zaostril odnose med Kitajsko in to otoško državo, pa tudi med Pekingom in Washingtonom. Sporočilo obiska je neomajna podpora Združenih držav tajvanski demokraciji, je ob prihodu povedala Nancy Pelosi. Kot je dejala, ima obisk njene delegacije tri namene. Prvi je mednarodna varnost, drugi gospodarstvo in tretji oblika vladavine. Poudarila je tudi, da obisk ni v nasprotju z ameriško politiko do Kitajske. Ta je proti Tajvanu že uvedla prve sankcije, v bližini otoka so začele tudi vojaške vaje. - Italijanski parlamentarci v boj za izvoljiva mesta na strankarskih listah - Segrevanje Save in njen nizek pretok doslej nista ogrozila obratovanja krške nuklearke - Podoba Krasa po požaru ponekod kot po 1. svetovni vojni


03.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


02.08.2022

V ameriškem napadu v Kabulu ubit še drugi drugi od obeh vodij Al Kaide

V ameriškem maščevanju za teroristične napade 11-ega septembra 2001 je bil ubit še drugi od obeh vodij Al Kaide. Potem ko so pred enajstimi leti v Pakistanu ubili Osamo bin Ladna, so minuli konec tedna v Afganistanu Ajmana al Zavahirija. To je ponoči potrdil ameriški predsednik Joe Biden. Kot je dejal, gre za napad, v katerem so za vedno odstranili vodjo omenjene teroristične mreže. Preostali poudarki oddaje: - Nevarnost svetovnega jedrskega uničenja po besedah Guterresa največja po koncu hladne vojne. - Svetovne krize preskrbe s hrano ne bo mogoče reševati z ustaljenimi ukrepi. - Nabavni menedžerji v podjetjih zaznavajo napovedi zmanjševanja števila zaposlenih in upadanja novih naročil.


02.08.2022

Bo vlada posledice suše na kmetijah naslovila z interventnim zakonom?

Kmetijsko-gozdarska zbornica bo pristojno ministrstvo danes seznanila z oceno škode, ki so jo kmetje letos utrpeli zaradi suše. Predstavniki zbornice ocenjujejo, da je škoda presegla raven naravne nesreče, zato bodo pristojne pozvali k sprejetju interventnega zakona za pomoč kmetom. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški predsednik Biden potrdil atentat na voditelja Al Kaide al-Zawahirija. - Svarila pred jedrsko vojno v ospredju konference v New Yorku. - Slovenj Gradec vse bolj znan kot turistična destinacija.


01.08.2022

Katastrofalne posledice suše v kmetijstvu

Huda suša, ki že več mesecev pesti državo, pušča katastrofalne posledice v kmetijstvu. Najbolj sta prizadeta zelenjava in sadje. Na kmetijski zbornici bodo imeli danes prve ocene škode, na podlagi teh bodo odločili, ali bodo vladi predlagali razglasitev naravne nesreče, kar pomeni sprožitev interventnega zakona za pomoč kmetom. V oddaji tudi: - Od polnoči, kot kaže, cenejša bencin in dizel zunaj avtocest - Iz Ukrajine naj bi po večmesečni blokadi izplula prva ladja z žitom - Angležinje prvič v zgodovini evropske nogometne prvakinje


01.08.2022

Bo vlada zaradi suše finančno pomagala kmetom?

Huda suša, ki pesti skoraj polovico Evropske unije, bo imela tudi pri nas po napovedih pristojnih katastrofalne posledice, še posebej v kmetijstvu in živinoreji. Pristojni zato na terenu že zbirajo podatke o nastali škodi. Po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Romana Žvegliča, bodo prve ocene predstavili danes. Drugi poudarki oddaje: - Na Kosovu zaradi protestov Srbov preložili napovedane spremembe glede prehajanja meje. - Bo danes iz Ukrajine le izplula prva ladja z žitom od začetka vojne? - Angleške nogometašice prvič v zgodovini postale evropske prvakinje.


31.07.2022

Zelenski odredil evakuacijo civilistov iz doneške regije

Suša, ki je posledica večmesečnega padavinskega primanjkljaja, se nadaljuje. Obilnejšega dežja ni na vidiku. Pred nami je še en poletni mesec, ki v povprečju ne velja za posebej deževnega. Razmere lahko izboljša šele obilnejše jesensko deževje. V oddaji boste tudi: - Ukrajinski predsednik Zelenski odredil evakuacijo civilistov iz doneške regije - Človekoljubne organizacije opozarjajo na večanje števila usmrtitev iranskih zapornikov - Požarišča na Krasu pod nadzorom, na požarni straži 15 gasilcev


30.07.2022

Premier Golob umirjanje inflacije pričakuje septembra

Cene življenjskih potrebščin se še naprej zvišujejo. Julija je bila inflacija v Sloveniji na letni ravni 11-odstotna, kar je največ po letu 1995. Najbolj so na rast cen vplivale višje cene naftnih derivatov. Premier Robert Golob napoveduje, da se bodo ukrepi proti draginji začeli poznati septembra, ko se bo po njegovih besedah umirila tudi inflacija. V oddaji tudi ... - Na slovenskih cestah že povečan promet, predvsem pred mejnimi prehodi s Hrvaško - Zelenski Združene narode in Rdeči križ pozval k preiskavi uboja več kot 50 ukrajinskih ujetnikov - Slovenj Gradec bo ta teden filmsko obarvan


29.07.2022

Pocenitev bencina bo po pričakovanjih nekoliko znižala inflacijo na mesečni ravni

Statistični urad bo objavil podatek o julijski inflaciji. Junija je ta prvič po treh desetletjih presegla 10 odstotkov, bila je 10,4-odstotna. Poznavalci razmer pričakujejo umiritev zgolj na mesečni ravni, saj se je nekoliko pocenil bencin, na letni ravni pa bo inflacija verjetno ostala visoka. Drugi poudarki oddaje: Ameriški predsednik uspel z zakoni, ki naj bi hkrati krotili inflacijo in podnebne spremembe. - Na slovenski strani Krasa za zdaj mirno, nevarnost grozi iz Italije. - Olimpija, Mura in Koper končali evropsko nogometno sezono.


29.07.2022

Inflacija naj bi se umirila le na mesečni ravni

Znani bodo najnovejši podatki o inflaciji. Prejšnji mesec je bila rekordna v evrskem območju, pri nas pa prvič po treh desetletjih višja od 10-ih odstotkov. Znana bo tudi prva ocena gospodarske rasti v drugem četrtletju v Evropski uniji in območju skupne valute. Medtem še vedno odmeva zdrs ameriškega gospodarstva v tehnično recesijo. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Slovenski gasilci italijanskim pomagali pred ognjem ubraniti dve vasi. Dobrodelni koncert za ukrajinske šolarje pri nas. Slovo nogometašev Olimpije, Mure in Kopra od evropskih tekmovanj.


28.07.2022

Za gasilci na Krasu mirna noč

Noč na kraških požariščih je minila precej mirno. Gasilci so na območju velikega požara v občinah Miren - Kostanjevica in Renče - Vogrsko gasili le manjša žarišča, požar na Velikem Ovčnjaku pa so zamejili. Več kot 150 gasilcev je ponoči zalivalo robove požarišča. Osemkrat so morali posredovati gasilci, ki nadzorujejo obsežno požarišče, najbolj jih skrbi dogajanje čez mejo, saj se požar, ki je včeraj izbruhnil na italijanski strani v bližini Opatjega sela, širi. V oddaji tudi: - Vlada bo draginjo blažila tudi z znižanjem DDV-ja na energente - Ameriška centralna banka zaradi inflacije znova zvišala ključno obrestno mero - Pristanišče v Odesi bo danes znova začelo obratovati


Stran 61 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov