Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


01.09.2022

Začetek novega šolskega leta

Šolskih počitnic je konec in danes se bo vrnilo k pouku približno 273 tisoč šolarjev, med njimi skoraj 21 tisoč prvošolčkov. Pristojni zagotavljajo, da so dobro pripravljeni, protikovidne ukrepe pa so nadomestila priporočila stroke, ki jih bo treba dosledno upoštevati. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Z današnjim dnem so začele veljati regulirane cene elektrike in zemeljskega plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Mednarodni inšpektorji bodo danes po napovedih obiskali jedrsko elektrarno Zaporožje. Slovensko košarkarsko reprezentanco na začetku evropskega prvenstva čaka tekma z Litvo, odbojkarska se bo na svetovnem prvenstvu še enkrat pomerila z Nemčijo.


01.09.2022

Začenja se novo šolsko leto, tokrat brez epidemioloških omejitev

Za približno 270 tisoč učencev in dijakov se danes začenja novo šolsko leto, ki se po treh neobičajnih šolskih letih, zaznamovanih z epidemijo, vrača v ustaljene tirnice. Pouk bo potekal v razredih, kjer stroka priporoča prezračevanje. Prvič bo šolski prag prestopilo skoraj 20 tisoč 800 prvošolcev. V oddaji tudi: - V veljavo stopajo pomoči za spopadanje z energetsko draginjo - Rusija začenja z obsežnimi vojaškimi vajami - Načrtovana nova stanovanja v občini Šentjernej


31.08.2022

Umrl ključni človek za končanje hladne vojne Mihail Gorbačov

V Moskvi je sinoči v 92 letu starosti po hudi in dolgotrajni bolezni umrl zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, ki je krmilo sovjetske partije prevzel leta 1985. Gorbačov, tudi Nobelov nagrajenec za mir, je odigral ključno vlogo v prizadevanjih za končanje hladne vojne. Drugi poudarki oddaje: - Pomoč prebivalstvu in gospodarstvu zaradi energetske draginje bo danes potrjeval državni zbor. - Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta je dobila Kristina Kočan. - Prepričljiva zmaga slovenskih odbojkarjev nad nemškimi za uvrstitev v osmino finala svetovnega prvenstva.


31.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


30.08.2022

Na blejskem strateškem forumu v ospredju posledice vojne v Ukrajini, med njimi vse višje cene energentov

Na Bledu se danes nadaljuje strateški forum, že 17-ti po vrsti. Dvodnevni dogodek vsako leto v Slovenijo privabi številne visoke goste iz sveta politike, gospodarstva in akademske sfere. Delovni naslov letošnjega foruma je Vladavina moči ali moč pravil, udeleženci pa iščejo odgovore na nekatera ključna vprašanja, ki jih odpira ruska agresija v Ukrajini. V oddaji tudi: - Pristojni parlamentarni odbor o spremembah zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami - Po lanski pozebi bo suša letos še dodatno zmanjšala pridelek jabolk - Slovenski odbojkarji drevi v Stožicah proti Nemcem


30.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


29.08.2022

Stroka in politika na posvetu pri premieru o ukrepih proti draginji

Kako še pomagati ob pričakovani dodatni draginji? O tem bodo na srečanju pri premieru Robertu Golobu govorili predstavniki obeh polov politike, ter strokovnjaki za energetiko in ekonomijo. Pred začetkom šolskega leta vlada napoveduje zamrznitev cen šolske prehrane, a zakon za to ta teden še ne bo potrjen. Podobno načrtujejo pri oskrbninah v dijaških in študenskih domovih. V oddaji tudi o tem: - Začenja se Blejski strateški forum, ob poudarku na Ukrajini in vrnitvi Slovenije k jedrni Evropi - Umrl nekdanji poslanec Ivo Hvalica - Slovenski odbojkarji doživeli prvi poraz na svetovnem prvenstvu, Francozi boljši s 3:2


29.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


28.08.2022

Državo zajela neurja, strela ubila pohodnika

Pozno popoldne in zvečer je dele Primorske, Štajerske in Koroške zajelo neurje, ponekod je klestila toča. Gasilci so imeli največ dela s črpanjem vode iz objektov in odstranjevanjem podrtih dreves. Na Slavniku pa je strela udarila v moškega, ki je umrl. Druge teme: - Kosovo in Srbija dosegla kompromis glede prehajanja meje, odprto ostaja vprašanje registrskih tablic - NIJZ nad debelost s projektom Prava izbira za lažjo prepoznavo in izbiro prehransko ustreznejših obrokov - Slovenski odbojkarji drevi v Stožicah za napredovanje s Francozi, košarkarji v Münchnu z Nemci


27.08.2022

Evropa v negotovosti glede dobav ruskega plina, največji slovenski trgovec s plinom večjih težav ne pričakuje in ob tem opozarja, da se cenovnim šokom ne bomo izognili

Vlada sprejema vrsto ukrepov, da bi ublažila posledice energetske krize. Med drugim bodo s septembrom začele veljati regulirane cene elektrike in plina za zaščitene kategorije odjemalcev in nižji DDV za vse vrste goriv - z izjemo kurilnega olja - z dodatki pa vlada namerava zaščititi tudi najbolj ranljive skupine. Toda na energetskem trgu vladajo povsem nove, še nepredvidljive razmere. Celotna Evropa je močno odvisna od dobave ruskega plina, plinovod Severni tok 1 pa trenutno obratuje le z dvajsetimi odstotki zmogljivosti. Po ruskih napovedih bo dobava zaradi vzdrževalnih del znova ustavljena. V Evropi zato vlada precejšna negotovost in celo strah pred popolno ustavitvijo. Druge teme oddaje: - Razmere v jedrski elektrarni v Zaporožju po oceni Kijeva tudi po vnovičnem priklopu dveh reaktorjev še vedno tvegane in nevarne - Zveza društev upokojencev Slovenije kritična do uvedbe aplikacije za komunikacijo z ambulantami Zdravstvenega doma Ljubljana - Slovenski odbojkarji domače svetovno prvenstvo začeli z zmago proti Kamerunu


26.08.2022

Začenja se (tudi) domače svetovno prvenstvo v odbojki

Ekonomsko-socialni svet danes čaka več izzivov; od dohodninske zakonodaje, ki je bila deležna številnih pripomb, do svežega poročila o finančnem stanju zdravstvenega sistema. V prihajajoči jeseni se ne bo moč izogniti tudi energetski draginji. Druge teme: - Nuklearko v Zaporožju prvič popolnoma odklopili iz omrežja - Začenja se sojenje o eni največjih afer pri nas, preplačanem šestem bloku Teš - Slovenski odbojkarji drevi v domačih Stožicah začenjajo svetovno prvenstvo; košarkarji teden dni pred evropskim prvenstvom premagali še Estonce


26.08.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


25.08.2022

Prvi mož UKC Jože Golobič zavrača očitke in poziv k odstopu

Naša največja bolnišnica je samo v zadnjega pol leta pridelala 28 milijonov evrov izgube. Ta bi se lahko do konca leta povzpela na rekordnih 60 milijonov. Generalni direktor UKC Ljubljana Jože Golobič zavrača poziv zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana k odstopu. Kot med drugim navaja v pismu, so slabo poslovanje in dolge čakalne dobe posledica dolgoletnih pomanjkljivih vlaganj, ponesrečenih naložb in plačnih nepravilnosti. Druge teme: - Novinarski sindikati RTV Slovenija za začetek postopka razrešitve direktorja Televizije Uroša Urbanije - Med osrednjimi izzivi šolstva pomanjkanje kadra; učencem aktivnejša vloga pri vsebinski prenovi izobraževalnih programov - Pol leta po začetku vojne v Ukrajini cene plina blizu marčevskih rekordov


25.08.2022

Kakšni bodo izzivi novega šolskega leta?

Novo šolsko leto se bo začelo brez obvezne uporabe zaščitnih mask, a ob upoštevanju proporočil za omejitev širjenja koronavirusa, možnosti samotestiranja in poudarku, naj bolni ostanejo doma. V oddaji tudi: - Jože Golobič ne bo odstopil s čela ljubljanskega kliničnega centra - Ruski napad na železniško postajo v osrednji Ukrajini naj bi terjal več življenj - Središče evropskega združenja Douzelange je tokrat Škofja Loka


24.08.2022

Proizvodnja elektrike v Sloveniji najnižja v zgodovini

Rekordna suša, ki letos pesti večino Evrope in je najhujša v zadnjih 500 letih, poleg številnih drugih posledic znižuje proizvodnjo elektrike in posledično zvišuje cene. Pri nas se je proizvodnja elektrike letos znižala za polovico in je najnižja doslej. Slovenija že tako uvozi skoraj tretjino elektirke, še več pa jo bo morala zaradi remonta nuklearke v Krškem, ki se bo začel oktobra. Kot so včeraj odločili poslanci, bo država v času prihajajoče ogrevalne sezone cene energentov krotila z nižjim DDV-jem in z regulacijo. Druge teme: - Pol leta vojne v Ukrajini, 13 milijonov razseljenih - Festival poezije in vina se seli v 14 krajev po državi - Odbojkarji z odliko opravili generalko pred svetovnim prvenstvom


24.08.2022

Regulacija cen večine energentov, ob znižanju DDV-ja zanje

Državni zbor je brez glasu proti potrdil zakon, ki znižuje DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo in na daljinsko ogrevanje za vse uporabnike z 22-ih na 9,5 odstotka. Ukrep bo veljal od prvega septembra do 31-ega maja prihodnje leto. Poslanci so sprejeli tudi dopolnilo, po katerem mora vlada uvesti še regulacijo cen energentov z znižanim DDV-jem, kar sicer že velja za cene elektrike in plina. V oddaji tudi: - Vodstvo UKC Ljubljana je izgubilo podporo ministrstva za zdravje - Mineva pol leta od začetka vojne v Ukrajini - Končuje se 15. filmski tabor Kolpa


23.08.2022

Poslanci o znižanju DDV na energente

Dodatnega znižanja DDV na energente od predvidenega ne bo, napoveduje premier Robert Golob. Poslanci bodo namreč danes predvidoma potrdili predlog znižanja davka z 22 na 9,5 odstotka, čeprav opozicija poziva k določitvi 5-odstotne davčne stopnje. Kot pojasnjuje Golob, vlada DDV znižuje ob že reguliranih cenah energentov. Ob tem ne izključuje tudi regulacije cen hrane. Druge teme: - Položaj predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga najverjetneje Žigi Debeljaku - Sindikati zahtevajo boljše pogoje dela za dostavljavce hrane, podjetje Wolt zavrnilo zahtevo po ukinitvi označb ljubljanskih kurirjev - Rusija kljub obsežnim sankcijam Zahoda zaradi vojne v Ukrajini ne namerava spremeniti svoje politike


23.08.2022

Obeta se nižji DDV za več energentov

Potem ko je parlamentarni odbor za finance včeraj podprl predlog zakona, po katerem bi se DDV za več energentov znižal z 22-ih na 9,5 odstotka, bo o tem danes odločal še Državni zbor. Dodatnega znižanja DDV-ja na energente ne bo, saj bo vlada proračunska sredstva, če bo treba, raje uporabila za znižanje DDV-ja na hrano, je pojasnil premier Robert Golob. V oddaji tudi: - Slovenski državni holding bo dobil novega predsednika uprave - O razmerah v Zaporožju danes tudi Varnostni svet Združenih narodov - Mesec okusov Posavja v Krško po dveh letih vrača ulični festival


22.08.2022

Kmetje pričakujejo čimprejšnjo pomoč ob suši

Suše, toča, energetska draginja ... to je le nekaj izzivov za slovensko kmetijstvo. Kmetje od strateškega načrta prihodnje kmetijske politike, ki ga bo pristojno ministrstvo predstavilo danes, med drugim pričakujejo možnosti za stabilno delovanje in čimprejšnjo pomoč ob suši. Najbolj pa nasprotujejo zahtevam po opuščanju fitofarmacevtkih sredstev. V oddaji tudi o teh temah: - Predsedniški kandidati lahko začnejo zbirati podpise volilcev. - Južna Koreja in Združene države začele skupne vojaške vaje, ki vsakič razburijo severnokorejski režim. - Slovenski športniki na združenem evropskem prvenstvu devetih športov osvojili kar 9 kolajn


22.08.2022

Kmetje pričakujejo novejšo, a ne prestrogo kmetijsko politiko

Slovenske kmete še vedno pesti huda suša, zaradi njenih posledic od države pričakujejo čim prejšnje izplačilo pomoči. Obenem opozarjajo, da je treba kmetijsko politiko preoblikovati, pri tem pa ne pretiravati pri ukrepih. Z vidika okoljevarstva je eden očitnejših popolna prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev, kar pa v Kmetijsko-gozdarski zbornici zavračajo. Drugi poudarki oddaje: - Združene države Amerike v Južni Koreji začele skupne vojaške vaje - Novomeška zagonska podjetja bodo odslej domovala tudi na Novem trgu - Slovenija zadnji dan evropskega prvenstva iz Münchna odnesla še dve kolajni


Stran 59 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov