Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


16.07.2022

Po udaru strele na Malem Triglavu helikopterju uspelo prepeljati v bolnišnico dva huje poškodovana

Potem ko je v skupino planincev na Malem Triglavu ob napovedanem nevihtnem vremenu včeraj udarila strela, se je začelo zahtevno reševanje, ki pa še ni končano. Dva huje poškodovana so sinoči vendarle uspeli prepeljati v bolnišnico. Reševanje laže poškodovanih, ki so prenočili na Kredarici, bodo nadaljevali danes. Nekaj drugih poudarkov: Sinočnja neurja povzročila največ težav v Ljubljani. Novi direktor Televizije Slovenija bo Uroš Urbanija, sindikat napoveduje zaostrovanje stavke. 57. Festival Pivo in cvetje danes vabi v Laško na tradicionalno kmečko poroko.


15.07.2022

Partnerji ekonomsko-socialnega sveta po več kot enem letu za skupno mizo

Partnerji v ekonomsko-socialnem svetu bodo danes po več kot enem letu sedli za skupno mizo. Sindikati so iz sveta izstopili sredi maja lani zaradi spora s prejšnjo vlado. Takrat je pet sindikalnih central od sedmih očitalo vladi, da jih ignorira pri pripravi zakonodaje. Današnja seja ESS je pomemben dogodek. Le socialni dialog med sindikati, delodajalci in vlado namreč omogoča socialni mir. To je pomembno v luči izzivov, ki so pred nami v prihajajočih mesecih. V oddaji tudi: - Opozicija sinočnje potrditve zakona o RTV ne bo sprejela brez odpora. - V Beli krajini bodo padli prvi metri žičnate ograje ob meji. - Po Mariboru v evropskih tekmovanjih uspešni tudi nogometaši Olimpije in Mure.


15.07.2022

ESS: Socialni dialog se vrača, pod prste bomo gledali tudi novi vladi

Ekonomsko socialni svet bo po več kot enem letu, odkar so sindikati iz njega izstopili zaradi spora z vlado Janeza Janše, znova sedel za skupno mizo. Napoveduje, da bo pod prste gledal tudi vladi Roberta Goloba, ki se že sooča z nekaterimi očitki. Med njimi - da zdravstveni sindikati niso bili vključeni v pripravo interventnega zakona za zdravstvo, ki ga je državni zbor potrdil včeraj. Golob miri, da bodo že jeseni odprli široko razpravo za novelo istega zakona. Poslanci in poslanke so včeraj sicer potrdili tudi zakon o odpravi nekaterih zakonov prejšnje vlade in novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija. Drugi poudarki oddaje: - Na slovenski južni meji se začenja odstranjevanje žičnate ograje - Italijanski predsednik Matarella zavrnil odstop premierja Draghija - Laški festival Pivo in cvetje tudi letos krajši, a popestren s kulinariko


14.07.2022

Vlada previdoma o ukrepih za ublažitev rasti cen energije; državni zbor s kar dvema izrednima sejama

Ob rekordnih cenah električne energije vlada išče načine, kako razbremeniti odjemalce. Danes bo po napovedih določila ceno elektrike za gospodinjstva in malo gospodarstvo. Medtem poslanke in poslance pred odhodom na počitnice danes čakata kar dve izredni seji, na katerih bodo obravnavali zakon o stabilnosti zdravstva, zakon, ki spreminja nekatere zakone prejšnje vlade, in zakon o RTV Slovenija. Preostale novice: V srednji Dalmaciji pustošijo ognjeni zublji; največji požar blizu Vodic, zgorelo tudi več hiš. Kijev in Moskva dosegla napredek v pogajanjih o odpravi blokade izvoza žita. V francoskih Alpah še ena zahtevna preizkušnja Toura; Pogačar slekel rumeno majico.


14.07.2022

Se bo vlada odločila za znižanje cen elektrike?

Vlada bo predvidoma danes obravnavala ukrepe za spopadanje z energetsko draginjo, ki bodo usmerjeni h gospodinjstvom in malim podjetjem. Pester dan čaka tudi državni zbor - na dnevnem redu dveh izrednih sej so interventni zakon za zdravstvo, zakon, ki spreminja nekatere ukrepe prejšnje vlade in zakon o RTV Slovenija. Drugi poudarki oddaje: - Med Vodicami in Šibenikom divja hud požar, pogorelo več kot 20 hiš. - Ukrajina in Rusija dosegli preboj glede izvoza ukrajinskega žita. - V Ajdovščini nova najemna stanovanja za mlade in delavce v zdravstvu.


13.07.2022

Pred obravnavo zakona o zdravstvu kritike tako v zdravniških vrstah in zdravstveni negi kot v zdravstveni zavarovalnici

Predlog zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki bo danes na mizi pristojnega parlamentarnega odbora, je doživel kritike tako v zdravniških vrstah in zdravstveni negi kot v zdravstveni zavarovalnici. Družinski zdravniki se med drugim sprašujejo o višini predlaganih dodatkov za povečan obseg dela. V oddaji tudi o teh temah - Predlog zakona o odpravi škodljivih posledic ukepov prejšnje vlade, kljub pomislekom zakonodajnopravne službe, dobil podporo pristojnega odbora - V ukrajinsko pristanišče kljub ruski blokadi uspešno vplulo več ladij, kar bo zmanjšalo zamude z izvozom žita - Zombiji zavzeli tudi Ljutomer, kjer je Grossman pred več kot stoletjem posnel prve gibljive slike


13.07.2022

Interventni zakon o zdravstvu deležen številnih kritik s strani stroke

Parlamentarni odbor za zdravstvo bo torej danes obravnaval 200 milijonov evrov vreden zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu. Ti so po navedbah pristojnega ministra Danijela Bešiča Loredana namenjeni predvsem reševanju primarnega zdravstva, skrajševanju čakalnih vrst in pridobitvi realne slike zmogljivosti zdravstvenega sistema. A prvi odzivi so vse bolj kritični, tako v zdravniških vrstah in zdravstveni negi kot tudi v zdravstveni zavarovalnici. Drugi poudarki oddaje: - Pristojni parlamentarni odbor podprl predlog zakona Inštituta 8. marec proti škodljivim ukrepom prejšnje oblasti. - Nekdanji ameriški predsednik Trump naj bi skušal vplivati na pričo v primeru napada na kongres. - Predsednik Šrilanke Radžapaksa še pred morebitnim pridržanjem pobegnil iz države.


12.07.2022

Podjetja naj poiščejo alternative plinu, sprožena prva stopnja zgodnjega opozarjanja na izredne razmere

Agencija za energijo je z današnjim dnem sprožila prvo stopnjo zgodnjega opozarjanja za izredne razmere. Čeprav za zdaj ni težav z oskrbo s plinom, bi namreč zaradi morebitnega nižjega pretoka iz Rusije lahko nastale motnje pri oskrbi. V Agencije za energijo poudarjajo, da lahko največ storimo z zniževanjem porabe energije ter uporabljamo alternative plinu. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je sicer zatrdil, da za zdaj motenj ni na vidiku, pričakuje pa enoten odziv evropskih držav v zvezi z energetsko krizo. V oddaji tudi o tem: - Premier Golob na prvi obisk v tujino v Berlin; ena od tem pogovorov tudi oskrba s plinom. -Zadnje evropsko dejanje pred hrvaškim prevzemom evra s prihodnjim letom - V nekaterih domovih za starejše zaradi pomanjkanja kadra ne sprejemajo novih stanovalcev. - Tour po dnevu odmora v francoske Alpe; rumeno majico brani Pogačar.


12.07.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


11.07.2022

Parlamentarno pot začenja novela zakon o RTV Slovenija

Vlada naj bi ta teden predstavila ukrepe za blažitev energetske draginje. Gospodinjstva in podjetja jih nestrpno pričajujejo, saj kot poudarjajo, dolgo pri teh cenah ne bodo zdržali. Danes pa začenja parlamentarno pot novela zakona o RTV Slovenija, ki politiko umika iz upravljanja zavoda. V oddaji tudi: - Prvi obrisi razpleta predsedniških volitev; zanimiv boj se obeta na desnici - Dokumenti razkrivajo: Uber kršil zakone in lobiral pri evropskih vladah - Pogačar ohranil rumeno majico, trojček zmag Janje Garnbret


11.07.2022

Prva jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.


10.07.2022

Pri gašenju požara na kobariškem Stolu gasilcem vnovič na pomoč tudi helikopter

Včeraj popoldne je torej vnovič zagorelo na pobočju gore Stol na Kobariškem. Gasilci so bili sicer sprva prepričani, da so torkov požar, ki ga je najverjetneje zanetila strela, pogasili, a je ta še vedno tlel. Pristojnim je tudi tokrat na pomoč priskočil helikopter Slovenske vojske, ki je na območje požara odpeljal gasilce in opremo za gašenje ter požarišče približno 15-krat zalil z vodo. Gasilci so požar včeraj uspeli pogasiti, a ker gre za podtalni požar, obstaja velika nevarnost, da bo ta ob močnem soncu in vetru vnovič izbruhnil. Drugi poudarki oddaje: - Energetska draginja spodbudila podjetnike k nakupu sončnih elektrarn. - Po množičnih protestih na Šrilanki predsednika države in vlade napovedala odstop. - Velika nagrada Melodij morja in sonca Aniki Horvat in Tinkari Kovač za skladbo Do roba in še čez.


09.07.2022

Vrstijo se odzivi na odločitev ustavnega sodišča, da prepoved posvajanja otrok za istospolne pare ni ustavna

Včerajšnji dan je poleg nove etapne zmage Tadeja Pogačarja na kolesarski dirki po Franciji zaznamovala prelomna odločitev ustavnega sodišča. To je namreč odločilo, da ureditev, ki istospolnim parom ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo. Drugi poudarki oddaje: - Vlada pred dokončno uskladitvijo interventnega zakona o zdravstvu, ki napoveduje skrajšanje čakalnih dob. - Ameriški predsednik Biden podpisal izvršni ukaz za zaščito pravice do splava. - Stritarjeva nagrada za najboljšega literarnega kritika letos v roke Muanisu Sinanoviću.


08.07.2022

Vlada bo pretresala ukrepe za blažitev energetske draginje

Cene elektrike in zemeljskega plina bodo po poletju izrazito poskočile. Prav vsi ponudniki omenjenih energentov so namreč napovedali občutne podražitve zaradi zaostrenih razmer na energetskem trgu kot posledice vojne v Ukrajini. Tako gospodarstveniki kot tudi prebivalstvo zato z nestrpnostjo čakajo obljubljene ukrepe vlade za zmanjšanje stroškov. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Ogorčeni odzivi na soglasje Urbaniji za direktorja Televizije Slovenija - Ukrajinski predsednik Zelenski bo nagovoril slovenski parlament - Pred kolesarsko karavano na Touru prva gorska etapa


08.07.2022

Kako bo vlada blažila vse višje cene energentov?

Ministrski zbor bo na današnji seji med drugim obravnaval tudi predloge ukrepov za naslovitev vse višjih cen elektrike in plina. Nekateri ponudniki so cene že zvišali, drugi jih napovedujejo v kratkem. V gospodarstvu medtem nestrpno čakajo na obljubljene vladne ukrepe. V oddaji tudi: - Soglasje Programskega sveta za direktorja televizije Slovenija le za Uroša Urbanijo - Slovenski parlament bo danes nagovoril ukrajinski predsednik Zelenski - Na Muljavi drevi in jutri še zadnji uprizoritvi Jurčičevih Rokovnjačev - Povečini sončno bo, na vzhodu možna še kakšna ploha


07.07.2022

Bruselj želi z energetskim kriznim načrtom preprečiti nevarnost protekcionizma

Na vrhuncu vročega poletja, ki ga bo pri nas vsaj začasno osvežil dež, se zaradi vojne v Ukrajini evropska pozornost usmerja tudi v hladni del leta, ko bodo prišle še bolj do izraza posledice prekinitve odnosov z Rusijo. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen poziva članice Unije, naj se ne ponovi grenka izkušnja nesodelovanja iz obdobja pandemije. Druge teme oddaje: - Slovenski Geoplin se zanima za plinske zmogljivosti termina v Rovigu v Italiji - Vse manj optimizma glede evropske perspektive Balkana - Mariborski nogometaši neodločeno na prvi tekmi za ligo prvakov; odbojkarji prvič na pomembnih tekmah premagali Srbe


07.07.2022

Državni svet bo v parlamentarni postopek vložil sveženj zakonov za ustanovitev pokrajin

Državni svet je na včerajšnji seji v Litiji odločil, da bo v parlamentarni postopek vložil sveženj treh zakonskih predlogov za ustanovitev pokrajin, ki ga je na predlog predsednika republike Boruta Pahorja pripravila strokovna skupina. Predvidena je ustanovitev 15-ih pokrajin, Ljubljana pa bi dobila poseben status. Druge teme oddaje: - Programski svet RTV danes o kandidatih za direktorja Televizije Slovenija - Vladna kriza v Združenem kraljestvu se poglablja, premier Johnson ne namerava odstopiti - Slovenski odbojkarji po zmagi nad Srbijo v ligi narodov danes proti Bolgariji


06.07.2022

Ljubljano zajelo močno neurje, v Istri novi ukrepi za zmanjšanje porabe vode

Širšo okolico Ljubljane so sinoči zajela neurja s sunki vetra in močnimi nalivi. Poplavljenih je bilo več cest, zalite so številne kleti. Vročinske nevihte so v poletnih dneh stalnica, a so kratke in krajevno omejene, zato ne prinašajo olajšanja za sušna območja. V Istri so zaradi suše že sprejeli ukrepe za zmanjševanje porabe vode. V oddaji tudi: - Vlada napoveduje širšo davčno reformo, kot je bilo napovedano sprva - Za interventne ukrepe v zdravstvu namenjenih 500 milijonov evrov - Evropski poslanci danes o jedrski energiji in plinu kot zelenih naložbah - Sončno bo in do 31 stopinj


06.07.2022

Državni odkup pšenice naj bi potekal prek javnega naročila

Včeraj popoldne in zvečer so več delov države znova zajela močna neurja. V Ljubljani je voda poplavila več objektov in cest. O vetrolomu in poškodovanih objektih poročajo tudi iz vzhodne polovice države, v nekaterih delih Primorske pa je neurje poškodovalo pridelek. V oddaji tudi o tem: - Zunanja ministrica Tanja Fajon bo obiskala Zagreb, upa na reševanje odprtih vprašanj - V novomeški bolnišnici počastili jubilej očesnega oddelka, ki že 50 let slovi po naprednosti - Precej jasno bo s temperaturami do 31 °


05.07.2022

Na dan neodvisnosti Združene države pretresel nov strelski napad

Statistika brezposelnosti skoraj ne more biti boljša, kar pa ima tudi slabosti, ki jih zlasti v turistični sezoni lahko opazi vsak. V gostinstvu in turizmu se bije boj za kadre, obremenitve delavcev so nečloveške, opozarja Breda Črnčec iz sindikata delavcev gostinstva in turizma. Rešitve: konkurenčne plače, boljše delovne razmere, tujci. Ostali poudarki oddaje: Nov strelski napad skalil dan ameriške neodvisnosti; osumljeni 22-letnik streljal na družine na paradi Po tragediji na Marmoladi iščejo še 13 plezalcev; takšni dogodki so zaradi podnebnih sprememb postali dejstvo Kolesarska dirka vseh dirk se po začetku na Danskem nadaljuje s prvo etapo na francoskih tleh


Stran 63 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov