Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


Jutranja kronika

11427 epizod


Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Danes do 13h, Dogodki in odmevi, Po Sloveniji Radijski dnevnik in Zrcalo dneva. Naročite se lahko tudi na kratka poročila v podkastu Novice Radia Slovenija.

Druga jutranja kronika

10.06.2016


V okviru strokovne ekskurzije o biodiverziteti in inovativnosti v češkem kmetijstvu, ki jo je organizirala Evropska komisija v začetku tega meseca, so si novinarji držav članic med drugim ogledali kmetijsko zadrugo VOD Kamen. Zadruga, ki se je razvila na podlagi starega socialističnega kolektivnega kmetovanja, se ukvarja z rejo plemenske črede govedi češke rdeče lisaste pasme ter pridelovanjem žit in drugih poljščin, od leta 2011 pa ima tudi bioplinsko napravo. Polovico letne vrednosti proizvodnje obsega govedoreja, 40 odstotkov rastlinska proizvodnja, desetino pa bioplin. Skupaj upravlja nekaj manj kot 2000 ha površin, od tega 550 ha travnikov in pašnikov. Ima 200 članov lastnikov in 105 zaposlenih. Zadruga ima 5 odstotkov zemljišč v svoji lasti, preostalo pa v najemu. Lastnikom zemljišč plačuje rento. Marijan Bili, direktor zadruge :

 

Imamo 820 mlečnih krav, njihova povprečna mlečnost je 8500 litrov na leto – to je največ na Češkem pri tej pasmi. Mleko prodajamo mlekarni Gold Steich v Nemčiji, v katero dostavimo 6,5 milijonov litrov mleka na leto. V zadnjem času se oboji spoprijemamo z evropsko mlečno krizo. Trenutno za mleko dobimo 23,7 centa za liter.

 

In kaj predlaga Evropska komisija za reševanje mlečne krize? Po mnenju Marijana Bilija je stvar preprosta:

 

Preprosto: ustavite sankcije proti Rusiji. Prav te so udarec evropskim kmetom, ki proizvajajo mleko. Rusi trenutno iščejo zaloge mleka na Tajskem in v Vietnamu. Češka sicer večino mleka izvozi v Nemčijo in Italijo, vendar žal ne v obliki izdelkov z dodano vrednostjo, na drugi strani pa 40 odstotkov mlečnih izdelkov uvozi.

 

 

 

Ukvarjajo se tudi z pridelavo poljščin – imajo namreč 1435 ha obdelovalne zemlje. Na 150-ih raste krompir, na 200-ih oljna repica, na 250-ih koruza, preostalo so žita, krma za živino in delno rastline za bioplinsko postajo. Povprečno pridelajo 6,5 tone žit na hektar na leto in 40 ton na hektar krompirja. Električna moč bioplinske naprave je 740 kiloWattov – to je 6,5 milijonov kiloWatnih ur na leto. 10 odstotkov elektrike porabijo za procese predelave krompirja, 90 je prodajo v omrežje. Po fiksni pogodbi za 20 let tako za elektriko dobijo za 20 odstotkov višjo ceno od tržne in to je v trenutnih razmerah edini zanesljivi prihodek. Bioplinska naprava porabi 66 ton neobdelanega gnoja, 10 ton koruze, 5 ton silažnega ovsa in 30 ton destiliranega odpada. O tem Jozef Houček, predsednik zadruge:

 

Opremljeni smo z moderno napravo za čiščenje in pakiranje krompirja. Na trgu prodamo polovico pridelanega krompirja. Olupimo ga, potem pa narezanega – surovega ali kuhanega – vakuumsko zapakiramo za tržišče. Vsega prodamo gostilnam, restavracijam, šolam in bolnišnicam, po večini v Pragi. Olupke destiliramo v industrijski etanol, odpadek te destilacije pa uporabimo v bioplinski napravi. Prodamo tudi 5 ali 6 tisoč ton žit na leto, predvsem ječmen in pšenico. Sicer pa za svoje člane zagotavljamo tudi servis s strojno opremo, posojamo kombajne in podobno. Povprečna plača v kmetijstvu na Češkem je 21 tisoč kron; zaposleni v naši zadrugi dobijo povprečno 27 tisoč kron, poleg tega pa še za 25 tisoč kron bonitet na leto – to zajema zastonj žito, enega prašiča, življenjsko zavarovanje in masaže. Člani pa imajo tudi svojo hranilnico.

 

Kot pravi gospod Bili, se tudi češka živinoreja trenutno srečuje s hudimi izzivi.

 

Česar koli se lotimo, vse propade. Že pred leti smo obupali in prenehali rediti prašiče. Samo z mlečno proizvodnjo smo v zadnjem mesecu ustvarili 52 tisoč 200 evrov izgube. Edina dostojna cena je trenutno cena govejega mesa, zato redimo bike, in sicer dveh velikosti: velike bike, težke do 800 kg – zanje dobimo dobra 2 evra za kilogram – in manjše bike z maso do 250 kg, za katere dobimo 3,9 evra za kilogram. A trg pri nas ni organiziran.

 

Marijan Bili nam je še povedal, da so zelo ponosni na številne pokale in pridobljene šampionske nazive, ki so jih dobili pri ocenjevanju plemenskih živali, in pojasnil:

 

Pred leti smo imeli svojo lastno majhno klavnico, a ker nismo dosegali visokih veterinarskih sanitarnih zahtev, smo jo zaprli. Tako zdaj prodajamo v klavnice žive živali, predvsem v Avstrijo, pa tudi na Češko.

 

 

 

Kmetujejo v za naše razmere v rahlo hribovitem območju, na 400 do 500 metrih nadmorske višine, na zavarovanem območju vodnih zalog, ki oskrbujejo z vodo dve največji češki mesti – tudi Prago. Zato bodo po besedah gospoda Houčka na račun ornih zemljišč povečali travne površine.

 

 Nitratna direktiva določa omejitve zaradi varstva vodnih zalog. V 18-metrskem pasu od vodnih tokov je na travnikih dovoljeno uporabljati do 40 kilogramov nitratov na hektar , za druge poljščine pa do 70. Ker imamo na farmi veliko goveda, smo leta 2011 postavili bioplinsko napravo. V prihodnje načrtujemo še zgraditev od treh do petih skladišč za gnoj za prodajo.

 

 

Velik problem je erozija tal zaradi vetra, poleg tega imajo v zemlji veliko kamenja, ki ga morajo vsako leto odstranjevati s polj. Za izboljšanje organske snovi v tleh vsaka 4 leta potresejo na polja 40 ton organskega gnoja.

Zadruga VOD Kamen je med večjimi na Češkem. V zadnjih 20-ih letih je iz različnih projektov v okviru Programa razvoja podeželja za graditev hlevov, mlečne linije, sodobne opreme za krompir in med drugim tudi za novo fasado ter okna upravne stavbe od EU dobila 150 milijonov čeških kron, to je približno 6,5 milijonov evrov – odvisno od menjalnega tečaja. Kot pravijo, je veliko birokracije, ampak se splača.


29.12.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


28.12.2022

Protest Petrola proti regulaciji cen

Petrol bo danes na Hrvaškem za eno uro zaprl vse svoje servise, s čimer želi povečati pritisk na hrvaško vlado, da opusti regulacijo cen naftnih derivatov. Pri nas ne bodo zapirali črpalk. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - V veljavi na referendumu potrjeni zakoni; zakon o vladi odpira pot njeni reorganizaciji - Kumer in Papič že podala odstopni izjavi - Na zdravljenje v Slovenijo prispela ranjenca iz Ukrajine - Na prvi tekmi silvestrske turneje smučarskih skakalk v Beljaku vseh šest Slovenk; pod Senčno goro skakalci v lov na zlatega orla


28.12.2022

Petrol bo opoldne za eno uro zaprl svoje bencinske servise na Hrvaškem

Vodstvo Petrola bo danes opoldne na Hrvaškem za eno uro zaprlo večino bencinskih servisov Petrol in Crodux. Hrvaška vlada je namreč z regulacijo maloprodajnih cen goriva Petrolu doslej povzročila za približno 45 milijonov evrov škode, na pozive o povrnitvi tega izpada pa se ne odziva. Petrol zaradi minulih regulacij cen goriva tudi od slovenske vlade zahteva povračilo škode, a zaprtja črpalk pri nas ne načrtuje. Druge teme oddaje: - Začenjajo veljati novele zakonov o RTV, vladi in dolgotrajni oskrbi - V Slovenijo na zdravljenje prispela ranjenca iz Ukrajine - Štiri dni po požaru gasilski dom na Vrsniku dobil novo streho


27.12.2022

Na skupščini Petrola o posledicah regulacije cen goriv

110 milijonov evrov škode naj bi utrpel naš največji naftni trgovec zaradi regulacije cen naftnih derivatov v času prejšnje vlade. Bo država Petrolu povrnila škodo? O pozivu, naj to stori, bodo razpravljali na današnji skupščini, ki sta jo zahtevali družbi Vizija holding in Vizija holding ena poslovneža Darija Južne. Druge teme: - Slovenija bo po 30 letih končno dobila pravilnik o poklicnih boleznih - veljati naj bi začel februarja - Zaostrene razmere na Kosovu: Srbski predsednik Vučič ukazal najvišjo stopnjo bojne pripravljenosti srbske vojske in policije - Človekoljubno pomoč danes potrebuje več otrok kot kdaj koli po drugi svetovni vojni


27.12.2022

Humanitarno pomoč potrebuje več otrok kot kdajkoli po drugi svetovni vojni

Ob bližajočem se koncu leta so vse glasnejša opozorila pred lakoto na kofliktnih območjih. Tudi vojna v Ukrajini in suša na afriškem rogu sta razlog, da humanitarno pomoč danes potrebuje več otrok kot kdajkoli v zadnjih 70 letih. Druge teme: - Delničarji Petrola o posledicah regulacije cen - Srbska vojska in policija v navišji stopnji bojne pripravljenosti - V Loški dolini več naložb za izboljšanje oskrbe s pitno vodo


26.12.2022

Spominjamo se uradne razglasitve izidov plebiscita pred 32-imi leti

Ob današnjem dnevu samostojnosti in enotnosti se spominjamo 26-tega decembra 1990, ko so v takratni slovenski skupščini razglasili izid plebiscita o samostojni državni poti Republike Slovenije. Praznik je spomin na preteklost pa tudi priložnost razmisleka o uresničevanju takratne odločitve. Drugi poudarki oddaje: - Po iztirjenju 20-ih vagonov z amonijakom v Srbiji v bolnišnicah sprejeli več kot 50 ljudi. - Huda zima samo v ameriškem mestu Buffalo z okolico odnesla najmanj 13 življenj. - 18 let od cunamija v Indijskem ocenu, ki je ena najhujših naravnih nesreč v novejši zgodovini.


25.12.2022

Številni kristjani božič pričakali na polnočnicah

Večina kristjanov je opolnoči dočakala prihod božiča, praznik rojstva Jezusa Kristusa, ki prinaša mir, veselje in novo upanje. Katoliški škofje so pri polnočnicah pozvali k življenju v skladu z božjimi načeli; pa tudi, da je božič priložnost za razmislek o naših ciljih in medsebojnih odnosih. V oddaji tudi: - Papež Frančišek ob božiču ostro nad potrošništvo, pohlep in brezbrižnost - Združeni narodi kritični do dodatnih omejitev za delo žensk v Afganistanu - Bo energetska kriza izničila prizadevanja za prehod na zeleno energijo?


24.12.2022

Začetek božičnih praznikov

Pred nami je torej praznični konec tedna, podaljšan z dela prostim ponedeljkom, ko bomo praznovali dan samostojnosti in enotnosti. Osrednja državna proslava je bila sinoči v ljubljanskem Cankarjevem domu. Slavnostni govornik, predsednik vlade Robert Golob, je med drugim dejal, da je bil plebiscit pred 32-imi leti izraz enotnosti, na katero smo lahko ponosni in ki sta nam jo zavidala Evropa in svet. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinske oblasti svarijo pred krepitvijo ruskih napadov med prazniki - Velik del Severne Amerike v primežu snežnega neurja in polarnega mraza - V Lignanu do božiča odštevajo ob posebnih, peščenih jaslicah


23.12.2022

Nataša Pirc Musar bo prevzela posle kot prva predsednica republike

V predsedniški palači bo dopoldne Borut Pahor predal posle novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar, ki bo tako tudi uradno začela pet letni predsedniški mandat. Nataša Pirc Musar je včeraj že prisegla pred državnim zborom. V nagovoru po prisegi je napovedala, da se bo še zavzemala za pravno državo, vladavino prava, temeljne človekove pravice in avtonomijo državnih podsistemov. Drugi poudarki oddaje: - Na dan ustavnosti predsednik ustavnega sodišča Matej Acceto poudarja delovanje pravne države v kritičnih razmerah. - Objavljeno bo poročilo ameriškega kongresnega odbora o domnevni vpletenosti nekdanjega predsednika Donalda Trumpa pri napadu na Kapitol. - Ime leta na Valu 202 vodja pro bono ambulante Vida Drame Orožim.


23.12.2022

Novoizvoljena predsednica republike Nataša Pirc Musar bo uradno začela petletni mandat

Novoizvoljena predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes, na dan ustavnosti, od svojega predhodnika Boruta Pahorja prevzela posle in tako tudi uradno začela petletni predsedniški mandat. Po včerajšnji zaprisegi v državnem zboru je med drugim napovedala, da z nastopom funkcije vstopa "v prvo bojno vrsto državljanskega poguma". Druge teme: - Vlada in sindikati podpisali dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij v zdravstvu - Državni zbor naj bi danes razglasil izide novembrskih referendumov - Združene države Amerike Severno Korejo obtožile dobavljanja orožja Rusiji


22.12.2022

Popoldne bo kot prva predsednica države prisegla Nataša Pirc Musar

V državnem zboru bo popoldne, na seji ob dnevu samostojnosti prisegla prva predsednica države Nataša Pirc Musar. Petletni mandat bo uradno začela jutri, ko ji bo posle predal predhodnik Borut Pahor. Odhajajoči predsednik glede izzivov za državo poudarja nujnost sodelovanja celotne politike, glede Zahodnega Balkana pa da mora Slovenija Unijo opozarjati, da gre za regijo kot celoto. Druge teme oddaje: - Vlada danes o omejitvah cen elektrike in plina za javne zavode in občine - Ameriške oblasti so Zelenskemu ob obisku v Washingtonu napovedale dodatno pomoč, tudi v oborožitvi - Danes bo znano Ime leta Vala 202


22.12.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


21.12.2022

Golob: slovensko gospodarstvo ob energetski draginji ne bo na slabšem od evropske konkurence

Predsednik vlade Robert Golob je na včerajšnjem delovnem sestanku pomiril predstavnike gospodarskih organizacij, ki so želele doseči primerljivost glede cen energentov s konkurenco iz tujine. Golob je dejal, da bo Slovenija sledila morebitnim ugodnejšim ukrepom za pomoč gospodarstvu zaradi energetske draginje, če bodo znotraj zakonodajnih okvirov Evropske unije. V oddaji tudi: - Zdravniški sindikat Fides ob napovedi stavke od vlade zahteva jasno sporočilo, da za nevzdržne razmere v zdravstvu niso odgovorni zdravniki - Zunanja ministrica Fajon s pooblastilom prvega diplomata Evropske unije Borrella v Podgorico na reševanje črnogorske institucionalne krize - Izločanje afganistanskih žensk iz javnega življenja talibani nadaljujejo s prepovedjo študija na univerzah


21.12.2022

Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.


20.12.2022

Druga jutranja kronika 07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.


20.12.2022

Februarja bo v EU začela veljati omejitev cen plina

Evropski ministri za energetiko so po več mesecih pogajanj dosegli dogovor o omejitvi cen plina. V nasprotju s predlogom Evropske komisije, ki je predlagala omejitev pri 275 evrih na megavatno uro, so jo postavili pri 180 evrih. Mehanizem bi moral začeti veljati še pred januarjem, a je imelo več članic pomisleke glede varnosti trga in dobav, zato so sklenili, da bo začel veljati 15. februarja 2023. Drugi poudarki oddaje: - Odbor za preiskavo napada na ameriški kongres priporočil kazenski pregon Donalda Trumpa. - Pogonska goriva zunaj avtocestnega omrežja so od polnoči cenejša. - Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer so si prislužili naziv občin brez odpadkov.


19.12.2022

Veliko slavje argentinskih nogometašev

Sinoči je v Katarju naslov svetovnih nogometnih prvakov osvojila Argentina, ki je v finalu premagala Francijo. Na razprodanem stadionu Lusail so argentinski navijači skupaj z nogometaši živeli svoje sanje. V oddaji tudi: - Evropski ministri za energetiko naj bi se danes dogovorili o kapici za cene plina - Humanitarne organizacije opažajo občutno porast ljudi, ki potrebujejo pomoč - Odvetniki po vsej državi danes ponujajo brezplačne nasvete


19.12.2022

Argentina v finalu SP v nogometu porazila Francijo

Argentina je svetovna prvakinja. Francoska nogometna reprezentanca je v do konca napetem finalnem obračunu klonila po streljanju enajstmetrovk, navdušenje nad odličnim in dramatičnim sklepnim dejanjem svetovnega prvenstva v nogometu pa je zajelo navijače in medije po vsem svetu. Drugi poudarki oddaje: - Evropski energetski ministri danes znova o omejevanju cen plina. - Ruske sile naj bi v Belorusiji začele vojaške vaje. - Nova šola na Škofijah dobiva končno podobo.


18.12.2022

Dan D največjega športnega spektala

Nastopil je dan D največjega športnega spektala. V Katarju se bosta za naslov svetovnega nogometnega prvaka spopadli Francija in Argentina. Včeraj je Hrvaška z 2:1 premagala Maroko in tako še drugič v zgodvini osvojila bron. Navduševali pa so tudi slovenski športniki. Po skoraj štirih letih je na stopničkah stala smučarka Ilka Štuhec, ki je na smuku v Sankt Moritzu osvojila drugo mesto. V Engelbergu je bil najboljši smučarski skakalec Anže Lanišek, v Cortini d'Ampezzo pa je v paralelnem slalomu prvič zmagala deskarka Glorija Kotnik. Druge teme: - Ob dnevu migrantov tudi pozivi k skrajšanju postopkov za ureditev statusa migrantov - Tunizijska opozicija predsednika Kaisa Sajeda pozvala k odstopu - Rožnati zmaj za najboljši LGBT film brazilskemu celovečercu režiserja Gustáva Vinágra


17.12.2022

Premier Robert Golob bo danes obiskal Sveti sedež v Vatikanu

Premier Robert Golob bo danes obiskal Sveti sedež v Vatikanu. Premierja bo na zasebno avdienco sprejel papež Frančišek, srečal pa se bo tudi z državnim tajnikom Svetega sedeža kardinalom Pietrom Parolinom in tajnikom za odnose z državami, nadškofom Paulom Richardom Gallagherjem. Druge teme oddaje: - Na Hrvaškem ne bodo urili ukrajinskih vojakov - Avstrija najrevnejšim zagotovila dodatno finančno pomoč pri spopadanju z energetsko draginjo - Pristojni v času dihalnih obolenj pozivajo k preventivnemu vedenju


Stran 49 od 572
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov