Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

V času zdravljenja ostal brez službe in postal povsem odvisen od prostovoljcev

29.12.2011


Na Valu 202 že leta opozarjamo na neznosni položaj delavcev migrantov v Sloveniji. Ker jih čevlji neprijaznega sistema, ki dovoljuje takšne zlorabe, še zmeraj močno žulijo, smo izpostavili dve izmed grenkih zgodb, s kakršnimi se vsak dan srečujejo zagovorniki migrantskih delavcev. Nanje se obrača vedno več ljudi, ki jih, potem ko so jih nečloveško izkoristili, pri reševanju življenjske situacije čakajo pot od urada do urada, kupi zapletene papirologije in sistemskih nesmislov, doma pa predvsem lačne družine. Tema na koncu migrantskega gradbenega predora je, zaradi pomoči prostovoljcev in nekaterih, sicer prepoznih, a zelo pomembnih sprememb, kot je septembra uveljavljeni socialni sporazum z Bosno in Hercegovino, le nekoliko manj trda, kot je bila še pred nekaj meseci. A njihov položaj je še zmeraj zelo pereč.
Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil je projekt, ki ga ob ministrstvu za delo pretežno financira Evropski socialni sklad in ga že leto dni izvajata Slovenska filantrofija in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Vanj je trenutno vključeno 27 aktivnih zagovornikov pravic migrantov, na katere se obračajo ljudje v zelo hudi stiski.

Zlatanova zgodba
Zlatan je na delu v Sloveniji doživel možgansko kap. Medtem, ko se je zdravil, je SCT propadel in mu je ostal dolžan več tisoč evrov. Ker je imel dovoljenje le za začasno prebivanje, ni mogel uveljavljati pravice do osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Hkrati pa je prav urejeno zdravstveno zavarovanje tudi pogoj za dovoljenje za bivanje. Fizično in psihično popolnoma izčrpan se je tako znašel v začaranem krogu birokratskih postopkov.

Zlatana je kap zadela po 18-ih zaporednih dneh dela brez enega samega prostega dne. Na razbeljenem julijskem asfaltu je vsak dan preživel po 12 ur. Delodajalec mu je zagotavljal le eno mrzlo plastenko vode na dan, pa še ta je v vročini kmalu postala topla. Tistega julijskega dne ni mogel več niti jesti. O svojem slabem počutju je obvestil nadrejene, a so mu odgovorili, da je pri takem tempu dela v vročini glavobol nekaj čisto normalnega.

Zlatan je po propadu SCT-ja ostal brez odpravnine, zdravstvenega zavarovanja in kakršnih koli prihodkov. Od teh pa je bila odvisna tudi njegova družina – brezposelna in prav tako bolna žena ter trije majhni otroci. Brez vseh prihodkov so preživeli celih osem mesecev.

Zagovorniki so z Zlatanom prišli v stik na terenu v samskem domu. Najprej so ga odpeljali v ambulanto pro-bono, kjer je dobil zdravila, ki jih nujno potrebuje, zagovorniki pa so mu morali zagotoviti tudi hrano. Uradni postopki so zahtevali tudi veliko hoje od urada do urada, česar pa sam v svojem stanju ni zmogel.

Septembra je končno začel veljati sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Zlatanu je pomenil rešilno bilko, saj je po končno dobil urejeno  zdravstveno zavarovanje, upravičen pa je postal tudi do denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje. Od takrat sebe in družino preživlja z nekaj več kot 400 evri na mesec. Zlatan se je vdal v usodo in se ni odločil za tožbo. Kljub bolečim izkušnjam je skromno hvaležen, da je sploh preživel ter da ni padel v komo že na tovornjaku, ker bi potem lahko poškodoval še koga drugega. Upanje zdaj vlaga v svoje otroke.

V usodo so se vdali številni ogoljufani delavci, saj ne vidijo izhoda iz krivičnega položaja. Zagovorniki jih skušajo spodbuditi, naj se kljub temu zavzamejo za svoje pravice in jih opolnomočiti. Njihova pomoč je prostovoljna in ni odvisna od tega, ali so člani kakšne organizacije.

Jusufova zgodba
Tudi Jusuf se ni znal postaviti zase – ne v odnosu do majhnega zasebnika, ki ga je izkoriščal, ne v uradnih postopkih. V Slovenijo prišel delat pred štirimi leti, plača pa je bila slaba, ali pa je sploh ni bilo. Njegovo trpljenje pa se je še posebej zaostrilo poleti 2010, ko si je poškodoval hrbtenico. Zdravnik ga je poslal na bolniško, vendar ga je delodajalec silil delati še naprej – od takrat brez vsakršne plače, nadomestila za bolniški stalež in zavarovanja.

Kljub temu me je silil delati med bolniško. Grozil mi je z odpovedjo. Vedel je, da bolan ne bom mogel dobiti nove zaposlitve, domov pa se tudi nisem mogel vrniti brez denarja.” Koordinator projekta zagovornikov Marko Tanasić opozarja, da je prijavljanje in odjavljanje delavcev v sistem zdravstvenega zavarovanja redna praksa nekaterih delodajalcev. Jusuf je izvedel, da ni zavarovan pred tremi meseci, ko je bil naročen na pregled pri zdravniku.

Tako sem bolan ostal še brez zdravstvenega zavarovanja, nikamor se nisem mogel obrniti. Brez denarja se nisem mogel vrniti niti v Bosno. Imam 12 let staro hčerko in pet let starega sina. Žena je nezaposlena. Odvisni so od mene in to je razlog, da sem ostal pri njem. Nisem imel izbire.

Preden je prišel v stik z zagovorniki migrantov ga je zasebnik, kljub hudim bolečinam, tako silil delati kar 14 mesecev, v vsem tem času pa mu je skupaj izplačal vsega 1.400 evrov. Jusuf si je neznosne bolečine skušal lajšati na vse mogoče načine. Ko je videl oglas na televiziji, si je naročil celo pas proti bolečinam v hrbtenici. Oglas je obljubljal nemogoče, a s pasom si je le še bolj zapletel življenje. Ves čas sem ga nosil, a ni imel učinka. Stal je 140 evrov. Nisem ga mogel plačati. Pošiljali so mi opomine, a nisem imel denarja.

Na odgovor trgovca s temi pasovi še čakajo, pravi zagovornica migrantov Ana Oštir, sicer študentka prava, ki se že vrsto let prostovoljno ukvarja tudi z begunci. Pravi, da pomoč izigranim migrantom zahteva veliko truda in osebne angažiranosti. Sistem migrantom ni naklonjen. Delavci se ne zavedajo svojih pravic, zato jih je treba najprej prepričati, naj jih zaščitijo. Svetovalka zagovornikov migrantov Sonja Šarac pravi, da je kljub vsem neprijaznim okoliščinam, mogoče pomagati sočloveku v stiski.


Kje pa vas čevelj žuli

676 epizod


Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.

V času zdravljenja ostal brez službe in postal povsem odvisen od prostovoljcev

29.12.2011


Na Valu 202 že leta opozarjamo na neznosni položaj delavcev migrantov v Sloveniji. Ker jih čevlji neprijaznega sistema, ki dovoljuje takšne zlorabe, še zmeraj močno žulijo, smo izpostavili dve izmed grenkih zgodb, s kakršnimi se vsak dan srečujejo zagovorniki migrantskih delavcev. Nanje se obrača vedno več ljudi, ki jih, potem ko so jih nečloveško izkoristili, pri reševanju življenjske situacije čakajo pot od urada do urada, kupi zapletene papirologije in sistemskih nesmislov, doma pa predvsem lačne družine. Tema na koncu migrantskega gradbenega predora je, zaradi pomoči prostovoljcev in nekaterih, sicer prepoznih, a zelo pomembnih sprememb, kot je septembra uveljavljeni socialni sporazum z Bosno in Hercegovino, le nekoliko manj trda, kot je bila še pred nekaj meseci. A njihov položaj je še zmeraj zelo pereč.
Integracijski paket za brezposelne migrante, begunce in prosilce za azil je projekt, ki ga ob ministrstvu za delo pretežno financira Evropski socialni sklad in ga že leto dni izvajata Slovenska filantrofija in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Vanj je trenutno vključeno 27 aktivnih zagovornikov pravic migrantov, na katere se obračajo ljudje v zelo hudi stiski.

Zlatanova zgodba
Zlatan je na delu v Sloveniji doživel možgansko kap. Medtem, ko se je zdravil, je SCT propadel in mu je ostal dolžan več tisoč evrov. Ker je imel dovoljenje le za začasno prebivanje, ni mogel uveljavljati pravice do osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Hkrati pa je prav urejeno zdravstveno zavarovanje tudi pogoj za dovoljenje za bivanje. Fizično in psihično popolnoma izčrpan se je tako znašel v začaranem krogu birokratskih postopkov.

Zlatana je kap zadela po 18-ih zaporednih dneh dela brez enega samega prostega dne. Na razbeljenem julijskem asfaltu je vsak dan preživel po 12 ur. Delodajalec mu je zagotavljal le eno mrzlo plastenko vode na dan, pa še ta je v vročini kmalu postala topla. Tistega julijskega dne ni mogel več niti jesti. O svojem slabem počutju je obvestil nadrejene, a so mu odgovorili, da je pri takem tempu dela v vročini glavobol nekaj čisto normalnega.

Zlatan je po propadu SCT-ja ostal brez odpravnine, zdravstvenega zavarovanja in kakršnih koli prihodkov. Od teh pa je bila odvisna tudi njegova družina – brezposelna in prav tako bolna žena ter trije majhni otroci. Brez vseh prihodkov so preživeli celih osem mesecev.

Zagovorniki so z Zlatanom prišli v stik na terenu v samskem domu. Najprej so ga odpeljali v ambulanto pro-bono, kjer je dobil zdravila, ki jih nujno potrebuje, zagovorniki pa so mu morali zagotoviti tudi hrano. Uradni postopki so zahtevali tudi veliko hoje od urada do urada, česar pa sam v svojem stanju ni zmogel.

Septembra je končno začel veljati sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Zlatanu je pomenil rešilno bilko, saj je po končno dobil urejeno  zdravstveno zavarovanje, upravičen pa je postal tudi do denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje. Od takrat sebe in družino preživlja z nekaj več kot 400 evri na mesec. Zlatan se je vdal v usodo in se ni odločil za tožbo. Kljub bolečim izkušnjam je skromno hvaležen, da je sploh preživel ter da ni padel v komo že na tovornjaku, ker bi potem lahko poškodoval še koga drugega. Upanje zdaj vlaga v svoje otroke.

V usodo so se vdali številni ogoljufani delavci, saj ne vidijo izhoda iz krivičnega položaja. Zagovorniki jih skušajo spodbuditi, naj se kljub temu zavzamejo za svoje pravice in jih opolnomočiti. Njihova pomoč je prostovoljna in ni odvisna od tega, ali so člani kakšne organizacije.

Jusufova zgodba
Tudi Jusuf se ni znal postaviti zase – ne v odnosu do majhnega zasebnika, ki ga je izkoriščal, ne v uradnih postopkih. V Slovenijo prišel delat pred štirimi leti, plača pa je bila slaba, ali pa je sploh ni bilo. Njegovo trpljenje pa se je še posebej zaostrilo poleti 2010, ko si je poškodoval hrbtenico. Zdravnik ga je poslal na bolniško, vendar ga je delodajalec silil delati še naprej – od takrat brez vsakršne plače, nadomestila za bolniški stalež in zavarovanja.

Kljub temu me je silil delati med bolniško. Grozil mi je z odpovedjo. Vedel je, da bolan ne bom mogel dobiti nove zaposlitve, domov pa se tudi nisem mogel vrniti brez denarja.” Koordinator projekta zagovornikov Marko Tanasić opozarja, da je prijavljanje in odjavljanje delavcev v sistem zdravstvenega zavarovanja redna praksa nekaterih delodajalcev. Jusuf je izvedel, da ni zavarovan pred tremi meseci, ko je bil naročen na pregled pri zdravniku.

Tako sem bolan ostal še brez zdravstvenega zavarovanja, nikamor se nisem mogel obrniti. Brez denarja se nisem mogel vrniti niti v Bosno. Imam 12 let staro hčerko in pet let starega sina. Žena je nezaposlena. Odvisni so od mene in to je razlog, da sem ostal pri njem. Nisem imel izbire.

Preden je prišel v stik z zagovorniki migrantov ga je zasebnik, kljub hudim bolečinam, tako silil delati kar 14 mesecev, v vsem tem času pa mu je skupaj izplačal vsega 1.400 evrov. Jusuf si je neznosne bolečine skušal lajšati na vse mogoče načine. Ko je videl oglas na televiziji, si je naročil celo pas proti bolečinam v hrbtenici. Oglas je obljubljal nemogoče, a s pasom si je le še bolj zapletel življenje. Ves čas sem ga nosil, a ni imel učinka. Stal je 140 evrov. Nisem ga mogel plačati. Pošiljali so mi opomine, a nisem imel denarja.

Na odgovor trgovca s temi pasovi še čakajo, pravi zagovornica migrantov Ana Oštir, sicer študentka prava, ki se že vrsto let prostovoljno ukvarja tudi z begunci. Pravi, da pomoč izigranim migrantom zahteva veliko truda in osebne angažiranosti. Sistem migrantom ni naklonjen. Delavci se ne zavedajo svojih pravic, zato jih je treba najprej prepričati, naj jih zaščitijo. Svetovalka zagovornikov migrantov Sonja Šarac pravi, da je kljub vsem neprijaznim okoliščinam, mogoče pomagati sočloveku v stiski.


16.08.2017

Se je v podjetju Incom kaj spremenilo?

Novembra lani smo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli lani skupaj z Delavsko svetovalnico razkrili izkoriščanje bolgarskih in makedonskih delavcev v ajdovskem podjetju Incom. Takrat smo napovedali, da bomo dogajanje spremljali še naprej. No, zdaj smo preverili, da so se od naše objave lansko leto določene zadeve v podjetju Incom izboljšale. Delavci iz Bolgarije in Makedonije tako ne delajo več prek bolgarske agencije tudi po 300 ur in več na mesec.


09.08.2017

Najmanjša postaja med evropskimi prestolnicami

Ljubljansko avtobusno postajo, takšno kot jo vidimo in uporabljamo danes, so uredili leta 1961 in od takrat se njena podoba ni kaj dosti spremenila. Število potnikov v domačem in mednarodnem prometu vsako leto narašča, zastarelost infrastrukture pa je vsako leto bolj izrazita. Razlog je v pričakovanju nove, sodobne postaje, ki naj bi jo ob Vilharjevi cesti v Ljubljani dobili leta 2019. Kaj pa do takrat?


02.08.2017

Tihotapljenje ljudi: “Če ne plačaš, te bodo ubili”

Po zaprtju balkanske poti se je število mrtvih v Sredozemskem morju močno povečalo. Samo letos je utonilo že več kot 2.370 ljudi. Prepuščeni na milost in nemilost tihotapcev številni umrejo že prej. Ob zaostrovanju politik na Sredozemskem morju je v oddaji Kje pa vas čevelj žuli spregovoril prosilec za azil, ki je na poti do sem izkusil vso krutost tihotapcev z ljudmi, govorili pa smo tudi z italijanskim novinarjem, ki je štiri leta preučeval tihotapske mreže.


26.07.2017

Sprememba zakonodaje javnih stanovanjskih skladov

Spomladanska sprememba zakonodaje zdaj javnim stanovanjskim skladom omogoča, da upravičenost do neprofitne najemnine preverjajo tudi pri najemnikih, ki imajo pogodbe sklenjene pred letom 2003 in jih je zakonodaja doslej ščitila. Kakšen izkupiček si  skladi lahko obetajo, kako pomemben dejavnik pri zagotavljanju zadostnega števila stanovanj so sploh najemnine in kako (ne)resen je odnos države do tako pomembnega vprašanja kot je zagotavljanje strehe nad glavo socialno najšibkejšim državljanom? Gost je bil mag. Dušan Gorenčič, predsednik Združenja stanovanjskih skladov pri GZS.


19.07.2017

Smrad iz lendavske bioplinarne

V lendavski poslovno-industrijski coni že od leta 2008 deluje bioplinarna podjetja Ecos, nad delovanjem katere se predvsem zaradi smradu okoliški prebivalci že več let pritožujejo. Neznosen smrad zadnjih dveh mesecev je dvignil na noge tudi meščane in goste bližnjih term, pa tudi prebivalce Murskega Središča na sosednjem Hrvaškem.  Potem ko so o tej žgoči temi razpravljali tudi na pristojnem odboru v Državnem zboru in ko kljub inšpekcijskim odločbam smradu upravljavcem ni uspelo zmanjšati, so na pobudo Civilne iniciative Proti smradu občinski svetniki v Lendavi na seji prejšnji teden sprejeli sklep o zaprtju bioplinarne.


12.07.2017

Pločnik, kaj je to

Zgodba o graditvi pločnika v Muretincih v občini Gorišnici je stara že nekaj let. Resno pa se je zapletlo pred kratkim, ko so se začela dela na terenu. V praksi je to pomenilo, da so na traso pločnika že navozili denimo robnike, potem pa vse skupaj ustavili in reševali odprta lastniška vprašanja. Za pojasnila smo zaprosili tudi župana Gorišnice Jožefa Kokota. Ta nejevolje ob izpostavljanju te zgodbe ni skrival, zelo jasno nam je povedal, da graditev ceste zanj pač ni demokracija. Župan zatrjuje, da pločnik bo, ampak bo nivojski od cestišča ločen z dvema črtama. Da to ne ustreza definiciji klasičnega pločnika, nam pove tudi 48. člen državnega pravilnika o projektiranju cest. Da na koncu ne bodo dobili ne pločnika ne ločevalnega pasu, če se bodo upirali, vaščanom zelo jasno sporoča župan Kokot, ki v svojih stališčih do prometne varnosti in nesmiselnosti pločnika ne popušča niti za milimeter. Tudi vaščani se bodo borili naprej. Tudi oni v imenu prometne varnosti.


05.07.2017

Kako do nižjega računa za električno energijo

Za energijo porabniki še vedno plačujejo preveč. Ponudba je pestra, saj gospodinjstva lahko izbirajo med 16-imi ponudniki elektrike in 19-imi ponudniki plina. Bistvene razlike med njimi so v ceni in "skritih stroških" pri sklepanju "posebnih" ponudb, ki so na videz cenejše, v resnici pa ne. Zveza potrošnikov Slovenije zato že drugič organizira skupinski nakup električne energije in zemeljskega plina. S tako zamenjavo dobavitelja si z lahkoto zastonj zagotovite boljšo ponudbo, brez skritih stroškov in vezave, z navzgor omejeno ceno za leto dni. Porabniki lahko nezavezujočo prijavo k sodelovanju v skupinskem nakupu oddajo vse do 12. julija.


28.06.2017

Usoda nekaj tisoč ljudi je popolnoma v rokah izterjevalcev

Za več kot 100 milijonov slabih terjatev do fizičnih oseb je pred letom dni Nova ljubljanska banka prodala švicarskemu podjetju DDM Holding in to z več kot 80% popustom! Čeprav niti leto kasneje pristojni pri NLB ne želijo povedati, za kakšne kredite je šlo in koliko kreditojemalcev je paket zajemal. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za morda celo 8000 dolžnikov, med njimi pa neznano število tistih, ki niso mogli poplačati nepremičninskih kreditov za nakup doma. O usodi vseh zdaj povsem odloča nov lastnik dolga. Kako običajne so v bančnem poslovanju z občani odprodaje dolgov izterjevalcem, zakaj se je NLB odločila za prodajo s takim popustom, čeprav smo tudi te izgube državljani z dokapitalizacijo že vsaj delno poplačali, in kaj to pomeni za državljane, ujete v izvršne postopke?


21.06.2017

Okoljevarstveniki se združujejo

Slovenija se oglašuje kot zelena dežela z razvitim zelenim turizmom. Iz gospodarskega vidika bi morali temu slediti. Ljudje pa bi vedno morali biti na prvem mestu.


07.06.2017

Trgovina z nelegalnimi pesticidi je presegla trgovino z drogami

Herbicid atrazin je v Sloveniji prepovedan že 14 let. Od kod torej atrazin, ki je med požarom iztekel iz Kemisa? Zakaj je atrazin ponekod še zmeraj v nepričakovano visokih koncentracijah prisoten tudi v pitni vodi? V vodo prehajajo tudi številni drugi strupi iz kmetijstva, kot je potencialno rakotvorni glifosat. Bi ga morali prepovedati?


31.05.2017

Bodo sodni izvedenci lahko postali tudi “strokovnjaki” brez kompetenc?

Slovenija je po številu kliničnih psihologov na repu Evrope. Otroci na prvi obisk čakajo do 10 mesecev, odrasli do dve leti. To se posledično kaže tudi v izjemno majhnem številu sodnih izvedencev s področja klinične psihologije, kar močno podaljšuje postopke, tudi če so vpleteni otroci. Izvedence se namreč praviloma postavlja v najtežjih primerih, ko je konflikt med staršema zelo hud. Dlje ko je otrok pod takim, bolj je to zanj škodljivo. Na mizi je več rešitev, med drugim predlog, da bi sodni izvedenci lahko postali tudi ljudje, o katerih psihologi trdijo, da so slabo izobraženi in brez kompetenc. Stroka meni, da gre za nedopusten in zelo nevaren predlog.


24.05.2017

Nakup avtomobila z gotovino, s kreditom ali na lizing

Ob široki ponudbi vozil se je na trgu razvila tudi zelo konkurenčna ponudba različnih načinov financiranja nakupa. Potrošniki se torej hitro znajdejo v precepu, za katero od možnosti se odločiti, saj jih je med seboj težko primerjati, ker pogosto skrivajo tudi številne pasti. Ob zgodbi poslušalca, ki mu avtohiša ni hotela odobriti nakupa avtomobila z gotovino, se Žulji ozirajo po kritičnih točkah lizingov in kreditov, ki lahko kupca pripeljejo tudi do zelo negativnih izidov.


17.05.2017

Premalo hrupa pred bistvenimi spremembami zakonodaje o hrupu

Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) že tretjič v zadnjih letih predlagajo sprejem nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Ta bi med drugim bistveno spremenila definicijo, kaj vir hrupa sploh je: kot vir hrupa po novem naj ne bi več štelo skoraj 90 % državnih cest in skoraj tri četrtine železniških prog! Po mnenju strokovnjakov in nevladnih organizacij ta predlog bistveno niža raven sedanjega varstva pred hrupom in je v nasprotju z evropskimi direktivami in smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Čeprav na MOP trdijo, da se prilagajajo prav njim. Kaj bi spremembe pomenile za deset tisoče ljudi, ki živijo ob hrupnih prometnicah in tovarnah, bodo sploh še imeli pravico do varstva pred hrupom, ugotavljamo v oddaji Kje pa vas čevelj žuli ob 12h.


10.05.2017

(Ne)plačevanje športnikov

Veliko otrok ob gledanju predstav Anžeta Kopitarja, Gorana Dragiča, Luke Dončiča ali pa celo Ronalda in Messija razmišlja o njihovih bajnih zaslužkih. A tako uspešnih in posledično tako bogatih športnikov res ni prav veliko. Sploh v Sloveniji. Ampak sanje so sanje, realnost pa na žalost kruta. Športnice in športniki so v slovenskih klubih največkrat med sezono že povsem obupani, plače zamujajo, kot samostojni podjetniki pa, če drugega ne, morajo mesečno poravnati prispevke. Kakšno je realno stanje in ali je na vidiku kakšna rešitev?


03.05.2017

Ukinjanje brezplačnih vrečk

Kapacitete regijskih centrov za ravnanje z odpadki so prevelike, kar že prinaša izgube. Kot je ugotovilo Računsko sodišče, analiza stroškov in koristi ni bila narejena, zato število in razporeditev regijskih centrov nista bila ustrezno utemeljena. Katere popravljalne ukrepe je ministrstvo že izvedlo?


26.04.2017

Absurdni oglasi za delo

Bizaren oglas, v katerem je šola iskala kuharja, čistilca in laboranta v eni osebi, še zdaleč ni edina ponudba za nenavadne zaposlitve, ki jih v zadnjem obdobju ponujajo delodajalci. Iz nekaterih oglasov za delo je mogoče razbrati elemente delovnega razmerja, vendar delodajalci namesto pogodbe o zaposlitvi ponujajo delo prek s.p.-ja, avtorske pogodbe ali študentske napotnice. Določeni oglasi so diskriminatorni, nekateri pa so morda zakoniti, a povsem absurdni.


19.04.2017

Vojna za smeti

S podatki glede odpadkov imamo v Sloveniji težave. Na njihovi podlagi smo zgradili tudi regijske centre za ravnanje z odpadki, za katere se zdaj kaže, da so predimenzionirani. Občine so v graditvi centrov videle predvsem priložnost, saj je šlo za projekte, financirane iz evropskih sredstev, umanjkal pa je dober razmislek o tem, da jih bo treba tudi uporabljati in vzdrževati. Nezapolnjene kapacitete prinašajo izgubo, med občinami pa poteka boj za odpadke.


12.04.2017

Kdo je odgovoren za zapuščene živali?

Če se pri nas v zadnjih letih tudi zaradi obveznega čipiranja zmanjšuje število zapuščenih psov, pa so še vedno velik problem zapuščene mačke, predvsem mladiči, in njihovo število naraste prav v pomladnih mesecih. Zakon o zaščiti živali določa, da so za zapuščene živali oziroma za zagotovitev zavetišč zanje odgovorne občine. Večina občin to stvar rešuje tako, da z zavetišči, tudi precej oddaljenimi od občine, sklene pogodbeno razmerje. Kakšno je to razmerje, pa je odvisno od občine do občine. Nekatere zavetišču plačajo za oskrbo vsake živali posebej, druge imajo mesečni pavšal. Nekatere občine od zavetišč zahtevajo celo, da to, ali žival sodi v zavetišče ali ne, oceni občinski referent. Ker pa je denarja vedno za vse premalo, je odgovor največkrat ne. In čeprav zavetišče zavezujeta tako zakon o zaščiti živali kot pravilnik o delovanju, po katerem žival mora sprejeti, lahko najditelj (živali) zaradi občinske odločitve ostane z živaljo vred pred zaprtimi vrati.


05.04.2017

Vlak je imel zamudo, avtobus pa odpeljal

Tokratni žulj so še pred objavo prebodli in skoraj pozdravili. Še do prvega aprila sta bila vozni red avtobusa iz Tolmina do Mosta na Soči in vozni red vlaka, ki od tam odpelje proti Ljubljani, namreč popolnoma neusklajena. Kljub enajstim avtobusom, ki so odpeljali proti železniški postaji, so potniki le s tistim ob 8. uri zjutraj lahko ujeli vlak proti prestolnici; podobne težave so imeli tudi v obratni smeri. Predvsem na pobudo jeznih staršev študentov ter s pritiskom lokalne skupnosti in navsezadnje tudi novinarskih vprašanj jim je po več letih zdaj končno uspelo postaviti smiseln vozni red avtobusa. Kljub temu na 111 let stari Bohinjski progi ostajajo tudi druge težave.


29.03.2017

Terjatve neplačanih parkirnin v tujini

Zgodba s spornim načinom izterjave domnevno neplačanih parkirnin v tujini, po večini na Hrvaškem, ima dolgo brado. Celo tako dolgo, da bodo terjatve do številnih slovenskih voznikov letos zastarale. Več deset tisoč Slovencem se je najprej vzbudil dvom, saj s fotografije v tujini parkiranega vozila sploh ni razvidno, ali se je voznik zares izognil nakupu parkirnega lističa. Še bolj pa jih je zmotil način pridobivanja njihovih osebnih podatkov, ki so jih slovenski odvetniki z visokimi tarifami dobili s sklicevanjem na 10. člen Zakona o odvetništvu. Urad informacijskega pooblaščenca je v primeru ravnanja ljubljanske odvetniške družbe ugotovil, da je bil način pridobivanja podatkov sporen, sodišče Evropske unije pa je pred tednom razsodilo, da hrvaški notarji niso organ za pošiljanje izvršb slovenskim državljanom.


Stran 8 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov