Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani v naravi

22.06.2017


Narava dobrodejno vpliva na človeka, kar je pomembno tudi z vidika vse večje urbanizacije, ki med ljudmi povečuje duševne stiske. Ali lahko zelene mestne površine izboljšajo duševno zdravje ljudi? Kako na človeka vpliva sprehod po mestnem parku, kako sprehod po mestnih ulicah?

Rekreacija je pomemben del našega življenja in vpliva tudi za naše zdravje, v oddaji Možgani na dlani pa smo govorili o tem, da je pomembno tudi, kje jo izvajamo. Strokovnjaki že nekaj časa poudarjajo, da je naravno okolje blagodejno za človeka – izboljša naše počutje in celo spreminja naše možgane. To je pomembno tudi zato, ker več kot polovica ljudi na svetu živi v urbanih središčih in predmestjih, strokovnjaki pa ocenjujejo, da se bo ta delež do leta 2050 povzpel na 2 tretjini. Poleg vseh prednosti, ki jih ponuja življenje v mestu, so tu seveda tudi slabosti. Urbanizacija je pripeljala k rahlemu povišanju anksioznosti in motenj razpoloženja pri ljudeh, ki živijo v mestih, čeprav razlogi zato niso jasni. Mogoče lahko vsaj delno na to odgovori dr. Gregory Bratman iz Šole za zemeljske, energijske in okoljske študije kalifornijske univerze Stanford. Mestni ljudje so namreč manj v stiku z naravo, zato je raziskal, kako nanje vpliva najbolj osnovna vrsta rekreacije – hoja – po mestu ali v mestnem parku.

Sprehod po mestu vs. sprehod po mestnem parku

Bratmanov eksperiment je zajemal dve skupini ljudi. Ena je 90 minut hodila po zelenem mestnem parku, torej v naravi, druga pa po mestnih ulicah.

“Namerno smo se osredotočili na zelen urban prostor. Naše delo ni potekalo nekje v divjini, temveč se je ena skupina udeležencev sprehajala po parku, druga pa po mestnih ulicah. Želeli smo namreč ugotoviti, ali naravno okolje v mestih blagodejno vpliva na ljudi, ki živijo v urbanih središčih in predmestjih. Ko smo primerjali obe skupini, so se pokazale velike razlike. Po sprehodu v urbanem okolju je bila krivulja sprememb v počutju ljudi skoraj ravna – tako glede volje kot občutkov tesnobe, o katerih so udeleženci poročali pred in po hoji. Prav tako ni bilo večjih sprememb pri njihovem delovnem spominu, kar smo preučevali z računalniškim testom. Z več preizkusi smo ugotovili, da se udeleženci urbanega sprehoda po eksperimentu niso počutili dosti drugače kot pred njim. Pri udeležencih z izkušnjo sprehoda v naravi pa so se pokazale večje in pozitivne spremembe: povečanje dobre volje, zmanjšanje slabega počutja in občutka tesnobe, izboljšanje delovnega spomina.”

Narava spreminja naše možgane

Dr. Bratman je preučeval tudi vpliv narave na naša čustva, dojemanje samega sebe, na človekovo duševno zdravje.

“Poleg tega smo merili tudi obliko čustvene regulacije, ki ji pravimo ruminacija. Čustveno regulacijo najbolj široko razumemo kot to, kako spremenimo svoja čustva – tako, da nam koristijo, ali pa, da nam ne. Ruminacija je v osnovi precej neugodna za naše počutje. V psihologiji s tem mislimo na negativno samopodobo, obsesivne misli, na premlevanje preteklosti in razlogov, zakaj in kako smo nekaj naredili … Ljudje mislijo, da so take misli zanje koristne, a v največ primerih niso. Lahko povečajo slabo voljo in v nekaterih primerih predstavljajo dejavnik tveganja za pojav depresije. Naša hipoteza je bila, da bodo prebivalci mest po izkušnji v naravi poročali o manjši ruminaciji. In to smo z našima dvema eksperimentoma tudi potrdili.”

Razlike med skupinama udeležencev v raziskavi dr. Gregoryja Bratmana so se pokazale tudi pri posnetkih možganov, pri katerih so se osredotočili na del možganov, ki jih povezujejo z depresijo:

“Naredili smo preprost posnetek mirujočih možganov udeležencev pred in po sprehodu v mestu ali parku. Osredotočili smo se na nevronsko aktivnost enega dela čelnega režnja, in sicer predela možganov, ki ga povezujemo z ruminacijo. Opazili smo zmanjšanje aktivnosti v subgenualni cingulatni skorji pri tistih, ki so se sprehajali v parku.”  

In prav aktivnost v tem delu možganov strokovnjaki povezujejo z depresijo in drugimi duševnimi motnjami.

Ne vemo še, zakaj ima narava na nas pozitivne učinke

Tudi druge multidisciplinarne raziskave govorijo o pozitivnih vplivih narave, a zakaj ima narava take učinke? Je to zaradi zraka, zelene barve, miru, odsotnosti zvoka? Celostnega odgovora ne poznamo, pravi Gregory Bratman. V preteklosti so se razvile teorije, ki to pojasnjujejo (teorija obnove pozornosti, teorija zmanjševanja stresa, teorija biofilije), njegov odgovor pa je:

“Ne vemo, katere »lastnosti« narave pozitivno vplivajo na nas. Mogoče vsi našteti dejavniki in kombinacija le-teh. Do določene mere vemo, da ima hrup škodljiv vpliv na človekove kognitivne funkcije in počutje. Pred kratkim so raziskovali vizualne vplive na naše možgane in počutje – na primer, kako na to vpliva število robov, ki jih gledamo. Onesnaževanje zraka je problem – če je v naravnem okolju sredi mesta tudi svež zrak, potem tudi to lahko prispeva svoj del k enačbi …”

A kljub temu, da je odgovor na vprašanje zakaj zaenkrat še skrit, vpliv narave na človeka pa zelo kompleksen (odvisen tudi od zgodovine in lastnosti posameznika), obstaja konsenz o blagodejnih vplivih narave na človeka. Dostopnost do naravnih, zelenih območij v mestu bo po mnenju našega sogovornika zmeraj bolj vplivala na mentalno zdravje ljudi v mestih, zato bi morali temu pozornost posvetiti tudi urbanisti in arhitekti.

 


Možgani na dlani

474 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani v naravi

22.06.2017


Narava dobrodejno vpliva na človeka, kar je pomembno tudi z vidika vse večje urbanizacije, ki med ljudmi povečuje duševne stiske. Ali lahko zelene mestne površine izboljšajo duševno zdravje ljudi? Kako na človeka vpliva sprehod po mestnem parku, kako sprehod po mestnih ulicah?

Rekreacija je pomemben del našega življenja in vpliva tudi za naše zdravje, v oddaji Možgani na dlani pa smo govorili o tem, da je pomembno tudi, kje jo izvajamo. Strokovnjaki že nekaj časa poudarjajo, da je naravno okolje blagodejno za človeka – izboljša naše počutje in celo spreminja naše možgane. To je pomembno tudi zato, ker več kot polovica ljudi na svetu živi v urbanih središčih in predmestjih, strokovnjaki pa ocenjujejo, da se bo ta delež do leta 2050 povzpel na 2 tretjini. Poleg vseh prednosti, ki jih ponuja življenje v mestu, so tu seveda tudi slabosti. Urbanizacija je pripeljala k rahlemu povišanju anksioznosti in motenj razpoloženja pri ljudeh, ki živijo v mestih, čeprav razlogi zato niso jasni. Mogoče lahko vsaj delno na to odgovori dr. Gregory Bratman iz Šole za zemeljske, energijske in okoljske študije kalifornijske univerze Stanford. Mestni ljudje so namreč manj v stiku z naravo, zato je raziskal, kako nanje vpliva najbolj osnovna vrsta rekreacije – hoja – po mestu ali v mestnem parku.

Sprehod po mestu vs. sprehod po mestnem parku

Bratmanov eksperiment je zajemal dve skupini ljudi. Ena je 90 minut hodila po zelenem mestnem parku, torej v naravi, druga pa po mestnih ulicah.

“Namerno smo se osredotočili na zelen urban prostor. Naše delo ni potekalo nekje v divjini, temveč se je ena skupina udeležencev sprehajala po parku, druga pa po mestnih ulicah. Želeli smo namreč ugotoviti, ali naravno okolje v mestih blagodejno vpliva na ljudi, ki živijo v urbanih središčih in predmestjih. Ko smo primerjali obe skupini, so se pokazale velike razlike. Po sprehodu v urbanem okolju je bila krivulja sprememb v počutju ljudi skoraj ravna – tako glede volje kot občutkov tesnobe, o katerih so udeleženci poročali pred in po hoji. Prav tako ni bilo večjih sprememb pri njihovem delovnem spominu, kar smo preučevali z računalniškim testom. Z več preizkusi smo ugotovili, da se udeleženci urbanega sprehoda po eksperimentu niso počutili dosti drugače kot pred njim. Pri udeležencih z izkušnjo sprehoda v naravi pa so se pokazale večje in pozitivne spremembe: povečanje dobre volje, zmanjšanje slabega počutja in občutka tesnobe, izboljšanje delovnega spomina.”

Narava spreminja naše možgane

Dr. Bratman je preučeval tudi vpliv narave na naša čustva, dojemanje samega sebe, na človekovo duševno zdravje.

“Poleg tega smo merili tudi obliko čustvene regulacije, ki ji pravimo ruminacija. Čustveno regulacijo najbolj široko razumemo kot to, kako spremenimo svoja čustva – tako, da nam koristijo, ali pa, da nam ne. Ruminacija je v osnovi precej neugodna za naše počutje. V psihologiji s tem mislimo na negativno samopodobo, obsesivne misli, na premlevanje preteklosti in razlogov, zakaj in kako smo nekaj naredili … Ljudje mislijo, da so take misli zanje koristne, a v največ primerih niso. Lahko povečajo slabo voljo in v nekaterih primerih predstavljajo dejavnik tveganja za pojav depresije. Naša hipoteza je bila, da bodo prebivalci mest po izkušnji v naravi poročali o manjši ruminaciji. In to smo z našima dvema eksperimentoma tudi potrdili.”

Razlike med skupinama udeležencev v raziskavi dr. Gregoryja Bratmana so se pokazale tudi pri posnetkih možganov, pri katerih so se osredotočili na del možganov, ki jih povezujejo z depresijo:

“Naredili smo preprost posnetek mirujočih možganov udeležencev pred in po sprehodu v mestu ali parku. Osredotočili smo se na nevronsko aktivnost enega dela čelnega režnja, in sicer predela možganov, ki ga povezujemo z ruminacijo. Opazili smo zmanjšanje aktivnosti v subgenualni cingulatni skorji pri tistih, ki so se sprehajali v parku.”  

In prav aktivnost v tem delu možganov strokovnjaki povezujejo z depresijo in drugimi duševnimi motnjami.

Ne vemo še, zakaj ima narava na nas pozitivne učinke

Tudi druge multidisciplinarne raziskave govorijo o pozitivnih vplivih narave, a zakaj ima narava take učinke? Je to zaradi zraka, zelene barve, miru, odsotnosti zvoka? Celostnega odgovora ne poznamo, pravi Gregory Bratman. V preteklosti so se razvile teorije, ki to pojasnjujejo (teorija obnove pozornosti, teorija zmanjševanja stresa, teorija biofilije), njegov odgovor pa je:

“Ne vemo, katere »lastnosti« narave pozitivno vplivajo na nas. Mogoče vsi našteti dejavniki in kombinacija le-teh. Do določene mere vemo, da ima hrup škodljiv vpliv na človekove kognitivne funkcije in počutje. Pred kratkim so raziskovali vizualne vplive na naše možgane in počutje – na primer, kako na to vpliva število robov, ki jih gledamo. Onesnaževanje zraka je problem – če je v naravnem okolju sredi mesta tudi svež zrak, potem tudi to lahko prispeva svoj del k enačbi …”

A kljub temu, da je odgovor na vprašanje zakaj zaenkrat še skrit, vpliv narave na človeka pa zelo kompleksen (odvisen tudi od zgodovine in lastnosti posameznika), obstaja konsenz o blagodejnih vplivih narave na človeka. Dostopnost do naravnih, zelenih območij v mestu bo po mnenju našega sogovornika zmeraj bolj vplivala na mentalno zdravje ljudi v mestih, zato bi morali temu pozornost posvetiti tudi urbanisti in arhitekti.

 


19.09.2019

Možgani na dlani, nevron pred mikrofon

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


12.09.2019

Možgani na dlani, nevron pred mikrofon

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


05.09.2019

Odločitve naše vsakdanje

V trgovini stojite pred dobro založeno polico s šamponi za lase, vendar med njimi ni vašega najljubšega. Ker si boste lase vseeno morali umiti, časa, da bi šli drugam, pa nimate, se boste morali odločiti, ali bi raje vzeli šampon, ki lasem daje sijaj, tistega, ki jih regenerira ali jim da volumen, tistega, ki je namenjen barvanim lasem, ali tistega, zaradi katerega bodo lasje po obljubah izdelovalca rasli hitreje. Tovrstne odločitve so sestavni del našega življenja. Nekatere so lažje, skoraj avtomatske, druge težje. Pri nekaterih je jasno, kaj je pravilno, pri drugih niti najmanj. O spopadih, ki divjajo v naših možganih, ko se moramo odločiti, z Uršo Bernardič, ki je po koncu študija biopsihologije in magisterija iz vedenjske nevroznanosti doktorska asitentka na Univerzi v Ženevi.


29.08.2019

Adijo, poletje!

V zadnji avgustovski epizodi oddaje bomo naše možgane znova odpeljali – na morje. Zakaj mnoge ljudi ta neskončna modrina pomirja in pomeni svobodo? Kaj se dogaja z našimi nevronskimi omrežji, če od poletja pričakujemo “preveč” in se v resnici nismo odpočili? In kako se čim bolj pripraviti na urnike in vse obveznosti, ki nas iz poletne umirjenosti znova odpeljejo v jesenski delovni ritem? Psihologinja dr. Maja Smrdu gre z nami na četrtkovi jutranji potep in upamo, da tudi vi, ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.


22.08.2019

Kako preklapljamo med jeziki in narečji?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


15.08.2019

(Socialni) možgani na plaži

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


08.08.2019

Zakaj je tako preprosto biti len?

Ste redno fizično aktivni? Poskrbite za zdrav duh v zdravem telesu in rekreacijo? Se raje odločite za stopnice ali za dvigalo? Avtobus ali hojo? Film ali tek? Takih odločitev je seveda veliko v vseh letnih časih, tudi poleti. V tokratni epizodi bo Mojca raziskovala, zakaj je včasih »tako preprosto biti len«, čeprav vemo, da je telesna dejavnost dobra za nas. Kajpada se velik del odgovora skriva – v človeških možganih. Več o tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Z nami bo nevroznanstvenik dr. Matthieu Boisgontier.


01.08.2019

Morska slabost

V prvi avgustovski epizodi bomo znova bližje morju. Pravzaprav gremo kar – na morje. S plovilom. Se je tudi vam že kdaj v radost plovbe in odkrivanja neskončne modrine vmešala – morska bolezen? Ko se nam, dobesedno, zamajejo tla pod nogami in obide neznanska slabost. Kako se s tem spopadajo naši možgani? V četrtek ob 7.35 na Prvem.


25.07.2019

200. epizoda oddaje Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


18.07.2019

Ko vidimo s tipom

Tokrat bomo odpotovali v svet vidnega zaznavanja. Ko potujete, berete knjige na plaži, opazujete svet in mimoidoče ali se v novih krajih ravnate po zemljevidu, se vam zdi vse to, če dobro vidite, preprosto. Kaj pa ljudje, ki ne vidijo? Kako jim pri tem pomagajo tip in druga čutila? To smo povprašali doc. dr. Manco Tekavčič Pompe z očesne klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Oddajo je pripravila Mojca Delač.


11.07.2019

Imajo možgani komarjev kaj skupnega s človeškimi?

Če nam kdo omeni komarje, se najbrž najprej spomnimo na neprijetni zvok njihovega brenčanja in neljuba poletna bližnja srečanja. Medtem ko se jezimo nanje, pa redkeje pomislimo na njihove možgane. Imajo možgani komarjev kaj skupnega s človeškimi? Koliko je že znanega o njih in zakaj je tako pomembno, da razumemo njihovo nevrobiologijo? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.


04.07.2019

Možgani in poletna depresija

Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač


27.06.2019

Proustove glasbene magdalenice

Če omenim Proustove magdalenice, verjetno že brskate po spominu in v možganih iščete predalček z naslovom »Šolsko znanje«. Ta grižljaj peciva – magdalenica pomočena v čaj – je namreč ena bolj prepoznavnih metafor v svetovni književnosti. Darja Pograjc ni raziskovala književnosti, ampak je ta Proustov občutek varnosti in spomin na otroštvo, ki ga je priklical grižljaj peciva, iskala v glasbi. Saj veste, ko na radiu zavrtijo pesem, ki je že leta in leta niste slišali, pa vas v trenutku odpelje na točno določen kraj ali v točno določen čas v življenju, ob tem pa vas preplavijo čustva, ki so vas preplavila takrat. Možgani na dlani tokrat v sodelovanju z Diano Omigie, predavateljico z Oddelka za psihologijo na Goldsmiths, University of London, in Johnatanom Ayerstom, doktorskim študentom psihologije glasbe, ki v svoji doktorski nalogi preučuje psihološki vidik glasbene improvizacije, kjer se precej naslanja ravno na povezavo s Proustom.


20.06.2019

Možgani pod vodno gladino

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


13.06.2019

Možgani in izgorelost

Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!


06.06.2019

Možgani v puberteti

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


30.05.2019

Možgani, razvoj in zgodnje odkrivanje avtizma

V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.


23.05.2019

Možgani in demenca: Kje sem ostal/a?

V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!


16.05.2019

Nevropeptid PACAP raziskuje na človeških možganih

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


09.05.2019

Možgani na dlani: Za omedlet!

V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.


Stran 14 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov