Narava dobrodejno vpliva na človeka, kar je pomembno tudi z vidika vse večje urbanizacije, ki med ljudmi povečuje duševne stiske. Ali lahko zelene mestne površine izboljšajo duševno zdravje ljudi? Kako na človeka vpliva sprehod po mestnem parku, kako sprehod po mestnih ulicah?

Rekreacija je pomemben del našega življenja in vpliva tudi za naše zdravje, v oddaji Možgani na dlani pa smo govorili o tem, da je pomembno tudi, kje jo izvajamo. Strokovnjaki že nekaj časa poudarjajo, da je naravno okolje blagodejno za človeka – izboljša naše počutje in celo spreminja naše možgane. To je pomembno tudi zato, ker več kot polovica ljudi na svetu živi v urbanih središčih in predmestjih, strokovnjaki pa ocenjujejo, da se bo ta delež do leta 2050 povzpel na 2 tretjini. Poleg vseh prednosti, ki jih ponuja življenje v mestu, so tu seveda tudi slabosti. Urbanizacija je pripeljala k rahlemu povišanju anksioznosti in motenj razpoloženja pri ljudeh, ki živijo v mestih, čeprav razlogi zato niso jasni. Mogoče lahko vsaj delno na to odgovori dr. Gregory Bratman iz Šole za zemeljske, energijske in okoljske študije kalifornijske univerze Stanford. Mestni ljudje so namreč manj v stiku z naravo, zato je raziskal, kako nanje vpliva najbolj osnovna vrsta rekreacije – hoja – po mestu ali v mestnem parku.

Sprehod po mestu vs. sprehod po mestnem parku

Bratmanov eksperiment je zajemal dve skupini ljudi. Ena je 90 minut hodila po zelenem mestnem parku, torej v naravi, druga pa po mestnih ulicah.

“Namerno smo se osredotočili na zelen urban prostor. Naše delo ni potekalo nekje v divjini, temveč se je ena skupina udeležencev sprehajala po parku, druga pa po mestnih ulicah. Želeli smo namreč ugotoviti, ali naravno okolje v mestih blagodejno vpliva na ljudi, ki živijo v urbanih središčih in predmestjih. Ko smo primerjali obe skupini, so se pokazale velike razlike. Po sprehodu v urbanem okolju je bila krivulja sprememb v počutju ljudi skoraj ravna – tako glede volje kot občutkov tesnobe, o katerih so udeleženci poročali pred in po hoji. Prav tako ni bilo večjih sprememb pri njihovem delovnem spominu, kar smo preučevali z računalniškim testom. Z več preizkusi smo ugotovili, da se udeleženci urbanega sprehoda po eksperimentu niso počutili dosti drugače kot pred njim. Pri udeležencih z izkušnjo sprehoda v naravi pa so se pokazale večje in pozitivne spremembe: povečanje dobre volje, zmanjšanje slabega počutja in občutka tesnobe, izboljšanje delovnega spomina.”

Narava spreminja naše možgane

Dr. Bratman je preučeval tudi vpliv narave na naša čustva, dojemanje samega sebe, na človekovo duševno zdravje.

“Poleg tega smo merili tudi obliko čustvene regulacije, ki ji pravimo ruminacija. Čustveno regulacijo najbolj široko razumemo kot to, kako spremenimo svoja čustva – tako, da nam koristijo, ali pa, da nam ne. Ruminacija je v osnovi precej neugodna za naše počutje. V psihologiji s tem mislimo na negativno samopodobo, obsesivne misli, na premlevanje preteklosti in razlogov, zakaj in kako smo nekaj naredili … Ljudje mislijo, da so take misli zanje koristne, a v največ primerih niso. Lahko povečajo slabo voljo in v nekaterih primerih predstavljajo dejavnik tveganja za pojav depresije. Naša hipoteza je bila, da bodo prebivalci mest po izkušnji v naravi poročali o manjši ruminaciji. In to smo z našima dvema eksperimentoma tudi potrdili.”

Razlike med skupinama udeležencev v raziskavi dr. Gregoryja Bratmana so se pokazale tudi pri posnetkih možganov, pri katerih so se osredotočili na del možganov, ki jih povezujejo z depresijo:

“Naredili smo preprost posnetek mirujočih možganov udeležencev pred in po sprehodu v mestu ali parku. Osredotočili smo se na nevronsko aktivnost enega dela čelnega režnja, in sicer predela možganov, ki ga povezujemo z ruminacijo. Opazili smo zmanjšanje aktivnosti v subgenualni cingulatni skorji pri tistih, ki so se sprehajali v parku.”  

In prav aktivnost v tem delu možganov strokovnjaki povezujejo z depresijo in drugimi duševnimi motnjami.

Ne vemo še, zakaj ima narava na nas pozitivne učinke

Tudi druge multidisciplinarne raziskave govorijo o pozitivnih vplivih narave, a zakaj ima narava take učinke? Je to zaradi zraka, zelene barve, miru, odsotnosti zvoka? Celostnega odgovora ne poznamo, pravi Gregory Bratman. V preteklosti so se razvile teorije, ki to pojasnjujejo (teorija obnove pozornosti, teorija zmanjševanja stresa, teorija biofilije), njegov odgovor pa je:

“Ne vemo, katere »lastnosti« narave pozitivno vplivajo na nas. Mogoče vsi našteti dejavniki in kombinacija le-teh. Do določene mere vemo, da ima hrup škodljiv vpliv na človekove kognitivne funkcije in počutje. Pred kratkim so raziskovali vizualne vplive na naše možgane in počutje – na primer, kako na to vpliva število robov, ki jih gledamo. Onesnaževanje zraka je problem – če je v naravnem okolju sredi mesta tudi svež zrak, potem tudi to lahko prispeva svoj del k enačbi …”

A kljub temu, da je odgovor na vprašanje zakaj zaenkrat še skrit, vpliv narave na človeka pa zelo kompleksen (odvisen tudi od zgodovine in lastnosti posameznika), obstaja konsenz o blagodejnih vplivih narave na človeka. Dostopnost do naravnih, zelenih območij v mestu bo po mnenju našega sogovornika zmeraj bolj vplivala na mentalno zdravje ljudi v mestih, zato bi morali temu pozornost posvetiti tudi urbanisti in arhitekti.