Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dvojčici, ki sta povezani prek talamične vezi, znata predvideti, kaj bo storila druga, vidita, kar vidi druga, če požgečkaš eno, žgečkanje občuti tudi druga
Siamski dvojčki se rodijo zelo redko, le enkrat na 200 tisoč rojstev. Možnosti, da bo otrok preživel, so majhne. Polovica siamskih dvojčkov se rodi mrtvih, dodatna tretjina jih umre v prvih 24 urah. Do pojava pride zaradi napake v razmnoževanju zarodnih celic, ko se zigota ne razdeli popolnoma. Najpogosteje so zraščeni v predelu prsi, zraščenost v predelu glave je med redkejšimi, saj se pojavlja v do pet odstotkih primerov. Najbolj znan primer slednje sta 12-letni Krista in Tatiana Hogan, za kateri so zdravniki ob rojstvu dejali, da je le 20 odstotkov možnosti, da bosta preživeli. Delita si del glave in možganov, in sicer tako, da gledata v različni smeri, razlaga prof. dr. Zvezdan Pirtošek s kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana:
“Zraščeni sta v delu glave in delu možganov, ki ga imenujemo talamična vez. Vez običajno povezuje talamus, predel, ki je filter vseh občutkov in tudi nekaterih gibov, ene možganske hemisfere z drugo. V tem primeru pa povezuje tudi možgane obeh deklic. Zato se zgodijo zanimivi pojavi, ko ena od deklic vidi to, kar gleda druga, čeprav sta njuni glavici pod takim kotom, da gledata v različni smeri. Delita si občutke. Ena ima zelo rada kečap, druga ga ne mara in če ga damo prvi, se bo druga kar zgrozila, čeprav ga dejansko ne je.”
Zaradi delitve dela možganov njuni telesi delujeta nekoliko drugače – ena od njiju nadzoruje svoji nogi in še nogo sestre, druga pa obe svoji roki in eno sestrino roko. Ker imata del možganov skupen, sta se koordinacije telesa naučili spontano. Več napora sta morali za dosego koordiniranega gibanja vložiti leta 1990 rojeni Abigail in Brittany Hensel. “Imata dve glavi z ločenimi možgani in eno samo telo, skupno od popka navzdol, tako da imata dve srci, štiri pljučna krila, vsaka od njiju pa nadzira le eno nogo in roko. Zato sta se morali naučiti skupaj koordinirati svoje gibanje. A naučili sta se tako dobro, da plavata in vozita kolo.”
Vozita pa tudi avto. Vsaka od njiju je morala vozniški izpit opraviti posebej. Menita, da sta dobri voznici, avto pa upravljata tako, da obe nadzirata volan, ena od njiju plin in zavore, druga upravlja smernike.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Dvojčici, ki sta povezani prek talamične vezi, znata predvideti, kaj bo storila druga, vidita, kar vidi druga, če požgečkaš eno, žgečkanje občuti tudi druga
Siamski dvojčki se rodijo zelo redko, le enkrat na 200 tisoč rojstev. Možnosti, da bo otrok preživel, so majhne. Polovica siamskih dvojčkov se rodi mrtvih, dodatna tretjina jih umre v prvih 24 urah. Do pojava pride zaradi napake v razmnoževanju zarodnih celic, ko se zigota ne razdeli popolnoma. Najpogosteje so zraščeni v predelu prsi, zraščenost v predelu glave je med redkejšimi, saj se pojavlja v do pet odstotkih primerov. Najbolj znan primer slednje sta 12-letni Krista in Tatiana Hogan, za kateri so zdravniki ob rojstvu dejali, da je le 20 odstotkov možnosti, da bosta preživeli. Delita si del glave in možganov, in sicer tako, da gledata v različni smeri, razlaga prof. dr. Zvezdan Pirtošek s kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana:
“Zraščeni sta v delu glave in delu možganov, ki ga imenujemo talamična vez. Vez običajno povezuje talamus, predel, ki je filter vseh občutkov in tudi nekaterih gibov, ene možganske hemisfere z drugo. V tem primeru pa povezuje tudi možgane obeh deklic. Zato se zgodijo zanimivi pojavi, ko ena od deklic vidi to, kar gleda druga, čeprav sta njuni glavici pod takim kotom, da gledata v različni smeri. Delita si občutke. Ena ima zelo rada kečap, druga ga ne mara in če ga damo prvi, se bo druga kar zgrozila, čeprav ga dejansko ne je.”
Zaradi delitve dela možganov njuni telesi delujeta nekoliko drugače – ena od njiju nadzoruje svoji nogi in še nogo sestre, druga pa obe svoji roki in eno sestrino roko. Ker imata del možganov skupen, sta se koordinacije telesa naučili spontano. Več napora sta morali za dosego koordiniranega gibanja vložiti leta 1990 rojeni Abigail in Brittany Hensel. “Imata dve glavi z ločenimi možgani in eno samo telo, skupno od popka navzdol, tako da imata dve srci, štiri pljučna krila, vsaka od njiju pa nadzira le eno nogo in roko. Zato sta se morali naučiti skupaj koordinirati svoje gibanje. A naučili sta se tako dobro, da plavata in vozita kolo.”
Vozita pa tudi avto. Vsaka od njiju je morala vozniški izpit opraviti posebej. Menita, da sta dobri voznici, avto pa upravljata tako, da obe nadzirata volan, ena od njiju plin in zavore, druga upravlja smernike.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Čeprav še pred nekaj desetletji v znanosti ni bilo prostora za raziskovanje zavesti, postaja počasi tudi raziskovanje posameznikovega doživljanja del znanstvene metodologije. Predvsem zadnjih nekaj let meje na tem področju premikajo mladi raziskovalci, velike zasluge za to pa ima tudi dr. Claire Petitmengin, utemeljiteljica mikrofenomenologije. Gre za disciplino, ki bi ji, sicer zelo površno, lahko rekli tudi uporaba čuječnosti v znanosti, saj znanstveniki preučujejo natančne opise osebnih izkušenj intervjuvanca, kar od njega zahteva popolno pozornost in osredotočenost na to, kar doživlja v sebi in česar se ponavadi ne zavedamo. Prvi je ta program predstavil Francisco Varela, čilski biolog, filozof in kognitivni znanstvenik Francisco Varela, pravi naša sogovornica, ki je pod njegovim mentorstvom delala tudi svoj doktorat: “Osnovna ideja tega programa je, da je nemogoče raziskovati človeški um le z objektivnimi orodji. Do takrat je namreč veljalo, da raziskovalec, ki na primer preučuje čustva, do njih dostopa prek objektivnih meritev: na primer pulza, dihanja, potenja, očesnega gibanja. Prepovedano pa je bilo vprašati človeka, kaj čuti in kako se ima. Francisco Varela je menil, da smo s tem zavili v slepo ulico in da moramo v raziskovanje vključiti tudi točne in stroge opise njegove izkušnje, torej tega, kaj doživlja v sebi. Svojo odločitev je argumentiral s tem, da mora znanstvenik, ki interpretira električne signale v možganih, vedeti, kaj in kako človek doživlja. Še bolj ključen razlog pa je bil, da so naše izkušnje v bistvu vse, kar imamo. Tudi znanstveni podatki so dejstva o izkušnjah. Do njih dostopaš tako, kot jih doživljaš. Ni druge poti do znanosti! Če se tega zavedamo in se ne zmenimo za izkušnje, je to nesmisel.” S francosko kognitivno znanstvenico Claire Petitmengin, ki je mikrofenomenološke tehnike uporabila za raziskovanje vznikov epilepsije, intuicije in za doživljanje meditacije, smo se pogovarjali o tem, kako sploh lahko preučujemo osebno doživljanje, ki se odvija v posamezniku, in na katerih področjih bi si lahko pomagali s to mlado raziskovalno disciplino. Sama je na primer prišla do zanimivih rezultatov pri študiji epileptičnih bolnikov, aplikacij te discipline pa je še več.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Človeški spomin je nekaj posebnega. Omogoča nam čudovite stvari, ki jih včasih jemljemo za samoumevne. Da z nostalgijo obujamo pretekle dogodke, lepe in manj lepe. Da vemo, kje je najbližji park, da znamo stehtati sestavine v maso za palačinke, da se izogibamo stvarem, ki so lahko nevarne, da vemo, kdo mo, da lahko uživamo v branju knjig, katerih zgodbe so še dolgo z nami. In to je le drobec. Žal pa ni vedno tako enostavno. Mojca Delač se je o Alzheimerjevi bolezni pogovarjala s tremi uglednimi evropskimi strokovnjaki, ki so se pred nedavnem mudili v Sloveniji, na 10. konferenci o demenci v organizaciji Spominčice.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov