Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Kaj se dogaja z našimi nevroni, ko zajamemo sapo ... in se potopimo?
Še preden se zares potopimo v poletje in poletne počitnice, smo se odpravili več deset metrov pod morsko gladino – in to – z enim vdihom. Kaj se med potapljanjem na vdih dogaja z našimi možgani, nam je povedal prof. dr. Samo Ribarič, predstojnik Inštituta za Patološko fiziologijo, prav tako pa se bomo za nekaj minut preselili ob Rdeče morje, kjer že nekaj let živi in dela Sara Campbell, nekdanja štirikratna svetovna rekorderka v potapljanju na vdih, zdaj pa trenerka, ki pri svojem delu uporablja znanja iz joge in meditacije.
Zame je potapljanje na vdih oblika meditacije, pri kateri se naučimo, kako pomirimo in nadzorujemo svoj um, da se lahko osredotočimo na eno stvar in pustimo vse ostale misli ob strani.
Ko zajamemo zrak in se potopimo pod vodno gladino, se začnejo v našem telesu dogajati številne spremembe, ki se od posameznika do posameznika razlikujejo, seveda pa je veliko odvisno od tega, kako dolgo smo pod vodo in kako globoko gremo. Prof. Ribarič:
Pomanjkanje kisika prej ali slej pripelje do motenj delovanja možganov, čas, ko se to najprej pojavi, je praviloma, ko se spet dvigujemo na površino, takrat začnejo padati tlaki v telesu. Imamo manj kisika, zaradi zmanjšanega vodnega stolpca je nižji tlak kisika v človeških tekočinah in oboje lahko povzroči motnje zavesti, ki se lahko zgodijo že pri petih metrih pod gladino, lahko se pojavijo, ko posameznik pride na površino morja in takrat izgubi zavest.
Zato je tako pomembno, da se ne potapljamo sami. Poleg kisika pa je seveda pomemben tudi pritisk.
Tukaj se pri naraščajoči globini, s katero se povečuje tudi pritisk vodnega stolpca na telo, najbolj prizadenejo pljuča. Pojavita se lahko pljučni edem in kolaboriranje pljuč, tretja nevarnost pa je, da se v maščobnem tkivu začnejo nabirati plini, ki so v zraku. Glede na to, da je v atmosferi največ dušika, se začne pri naraščajočem tlaku raztapljati in nabirati v membranah celic. Predvsem je nabiranje dušika pomembno v živčnih celicah v možganih, saj s tem spremeni njihovo delovanje in pride do učinkov, ki so podobni splošni anesteziji ali pa akutni zastrupitvi z alkoholom. Osebe, ki doživijo dušikov opoj postanejo popolnoma nekritične, evforične, lahko dobivajo prisluhe, izgubijo razsodnost in se tudi zaradi tega utopijo.
Ste že slišali za potapljaški refleks? Imamo ga vsi kopenski vretenčarji. Ni čisto jasno, zakaj se je ohranil pri ljudeh, ena od razlag je ta, da pri morebitnih zapletih pri porodu podaljša možnost preživetja. Aktivira pa tako simpatično kot parasimpatično živčevje.
Najizrazitejši je pri potapljanju, v hladni vodi, če pa je temu še pridružena telesna dejavnost, se ta refleks še bolj izrazi. Ta refleks sicer pomaga, da se v času, ko se potapljamo, velik del razpoložljivega kisika preusmeri v možgane in srce, vendar pa ne zagotavlja stoodstotne varnosti. Pri nekaterih ljudeh so tudi med potapljanjem izmerili motnje ritma, ki jih povezujemo s pomanjkanjem kisika srčne mišice.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Kaj se dogaja z našimi nevroni, ko zajamemo sapo ... in se potopimo?
Še preden se zares potopimo v poletje in poletne počitnice, smo se odpravili več deset metrov pod morsko gladino – in to – z enim vdihom. Kaj se med potapljanjem na vdih dogaja z našimi možgani, nam je povedal prof. dr. Samo Ribarič, predstojnik Inštituta za Patološko fiziologijo, prav tako pa se bomo za nekaj minut preselili ob Rdeče morje, kjer že nekaj let živi in dela Sara Campbell, nekdanja štirikratna svetovna rekorderka v potapljanju na vdih, zdaj pa trenerka, ki pri svojem delu uporablja znanja iz joge in meditacije.
Zame je potapljanje na vdih oblika meditacije, pri kateri se naučimo, kako pomirimo in nadzorujemo svoj um, da se lahko osredotočimo na eno stvar in pustimo vse ostale misli ob strani.
Ko zajamemo zrak in se potopimo pod vodno gladino, se začnejo v našem telesu dogajati številne spremembe, ki se od posameznika do posameznika razlikujejo, seveda pa je veliko odvisno od tega, kako dolgo smo pod vodo in kako globoko gremo. Prof. Ribarič:
Pomanjkanje kisika prej ali slej pripelje do motenj delovanja možganov, čas, ko se to najprej pojavi, je praviloma, ko se spet dvigujemo na površino, takrat začnejo padati tlaki v telesu. Imamo manj kisika, zaradi zmanjšanega vodnega stolpca je nižji tlak kisika v človeških tekočinah in oboje lahko povzroči motnje zavesti, ki se lahko zgodijo že pri petih metrih pod gladino, lahko se pojavijo, ko posameznik pride na površino morja in takrat izgubi zavest.
Zato je tako pomembno, da se ne potapljamo sami. Poleg kisika pa je seveda pomemben tudi pritisk.
Tukaj se pri naraščajoči globini, s katero se povečuje tudi pritisk vodnega stolpca na telo, najbolj prizadenejo pljuča. Pojavita se lahko pljučni edem in kolaboriranje pljuč, tretja nevarnost pa je, da se v maščobnem tkivu začnejo nabirati plini, ki so v zraku. Glede na to, da je v atmosferi največ dušika, se začne pri naraščajočem tlaku raztapljati in nabirati v membranah celic. Predvsem je nabiranje dušika pomembno v živčnih celicah v možganih, saj s tem spremeni njihovo delovanje in pride do učinkov, ki so podobni splošni anesteziji ali pa akutni zastrupitvi z alkoholom. Osebe, ki doživijo dušikov opoj postanejo popolnoma nekritične, evforične, lahko dobivajo prisluhe, izgubijo razsodnost in se tudi zaradi tega utopijo.
Ste že slišali za potapljaški refleks? Imamo ga vsi kopenski vretenčarji. Ni čisto jasno, zakaj se je ohranil pri ljudeh, ena od razlag je ta, da pri morebitnih zapletih pri porodu podaljša možnost preživetja. Aktivira pa tako simpatično kot parasimpatično živčevje.
Najizrazitejši je pri potapljanju, v hladni vodi, če pa je temu še pridružena telesna dejavnost, se ta refleks še bolj izrazi. Ta refleks sicer pomaga, da se v času, ko se potapljamo, velik del razpoložljivega kisika preusmeri v možgane in srce, vendar pa ne zagotavlja stoodstotne varnosti. Pri nekaterih ljudeh so tudi med potapljanjem izmerili motnje ritma, ki jih povezujemo s pomanjkanjem kisika srčne mišice.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Prav konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno, ne samo za nevroznanost, pač pa širšo klinično prakso in razumevanje učinka placeba boste slišali v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani). Sprašuje: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
"To sem ti pa prebral/a z obraza!" smo verjetno že vsi slišali kar nekajkrat v življenju. Pa ste že slišali za prozopagnozíjo? Izraz prihaja iz grščine, prospon pomeni "obraz", agnosia pa "ne poznati". Gre za kognitivno motnjo, ki jo nekateri preimenujejo tudi slepota za prepoznavanje obrazov. Poznavanje te okvare v zaznavanju sega že nazaj v antiko, izraz zanjo so prvič uporabili pred sedemdesetimi leti, šele v zadnjih letih pa je na področju prozopagnozije prišlo do pomembnejših spoznanj. Zakaj je prav zaznavanje obrazov posebnega, tudi za naše možgane, kaj se zgodi, če te zmožnosti nimamo in kakšen vpogled dajejo raziskave ljudi s to okvaro sodobni kognitivni nevroznanosti? Na popotovanje v svet nevronov vas Mojca Delač vabi v četrtek ob 7.35 na Prvem!
Se znate umiriti in osredotočiti samo nase in na ta trenutek? V hitrem svetu in v stresnem tempu to ni vedno enostavno, je pa zelo pomembno. O takšni usmerjeni pozornosti bomo govorili v tokratni oddaji. Kaj je čuječnost, kaj ima z našimi možgani in zakaj se pri tem lahko veliko naučimo od otrok? Pred radijskim mikrofonom se nam bo pridružila dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevrologije in seveda upamo, da tudi vi, v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsak dan sprejemamo odločitve in pri tem so naši družbeni stiki seveda zelo pomembni. Se spomnite svojih najstniških let? Kako dobro ste se znašli med sovrstniki? So zelo vplivali na vas? V tokratni oddaji Možgani na dlani bomo minute posvetili tako imenovani socialni nevroznanosti in predstavili delo in raziskave dr. Jennifer Lau in sodelavcev s King's collega v Londonu. Posvečajo se predvsem socialni fobiji in med drugim ugotavljajo, kakšne spremembe se dogajajo v možganih najstnikov pri stiku z okolico, kako dozorevajo različna omrežja oziroma predeli ter zakaj smo si v odzivu na zunanji svet in mnenja vrstnikov različni. Ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač
Da hrana vpliva na naše počutje in zdravje, vemo, prav tako smo seznanjeni s tem, na katere sestavine moramo biti pozorni, če se želimo zdravo prehranjevati. Čim manj dodatkov, ojačevalcev okusov, nasičenih maščob in treh belih strupov: bele moke, soli in belega sladkorja. A glede na to, da smo pred kratkim izvedeli, da slovenski otroci in najstniki pojedo skoraj 67 kilogramov sladkorja na leto in da je ameriška sladkorna industrija vplivala za raziskave o tveganih učinkih sladkorja v prehrani, je naše vedenje o škodljivih vplivih sladkorja še vedno pomanjkljivo. Zato se bomo tudi v oddaji Možgani na dlani vprašali, zakaj je lahko kdaj čokolada tolažba, ali je sladkor droga in kako preveč sladkorja vpliva na naše kognitivne sposobnosti. Na Prvem v četrtkovem jutru ob 7.35! Pripravlja: Špela Šebenik.
Tokratna četrtkova jutranja rubrika, ki brska po svetu nevroznanosti, bo pravzaprav nadaljevanje prejšnje. Tudi tokrat bomo prepletali jezikoslovje in nevroznanost in izvedeli, kaj imajo glagoli z zgodnjim prepoznavanjem demence. Zakaj sta si glagola zaljubiti in sovražiti lahko bližje kot zaljubiti in poljubiti? Kako je če iz tvornika spremenimo glagol v trpnik? Malo bomo torej osvežili znanje slovenščine in se pri tem znova nekaj novega naučili o naših možganih. Na Prvem, v četrtek ob 7.35. Pojasnjuje: prof. dr. Tatjana Marvin, predstojnica oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pripravlja: Mojca Delač.
Dragi prislušalci! Tudi v tem četrtkovem jutru ne bomo počivalci, ampak pogasilci radovednosti iz sveta naših nevronov!
Ob skrbi za možgane verjetno najprej pomislimo na kognitivni trening, spanje, telesno aktivnost, malokrat pa najprej na čelado. Nanjo vas bomo spomnili v tokratni oddaji Možgani na dlani, ki se bo na prvi šolski dan podala v promet in med drugim postregla z izsledki raziskave, ki so jo opravili znanstveniki z Univerze v Arizoni. Vprašali so se, kako nošenje čelade pri kolesarjih vpliva na resnost poškodbe glave pri prometnih nesrečah. Podoben izziv so si zastavili tudi raziskovalci na Švedskem, ki so pri študiji uporabili posebne simulacije. Več o tem pa v tokratnem četrtkovem jutru ob 7.35 na Prvem. Z nami bosta: dr. Madelen Fahlstedt in dr. Simon Brezovar. Pripravlja: Mojca Delač.
'Oh, to so bili časi!' ali pa 'Ko bi se vsaj lahko vrnili nazaj!' je gotovo kdaj vzkliknil že vsak med nami ali pa vsaj pomislil na kakšno obdobje, ljudi, trenutke, kraje, ki so se še posebej vtisnili v spomin. Ob zaključku poletnih počitnic za primeri najbrž ni potrebno dolgo brskati. Beseda nostalgija izhaja iz stare grščine in pomeni nekakšno željo in hrepenenje po tem, kar je nekoč bilo. Kaj se v trenutkih, ko smo nostalgični, dogaja v naših možganih? Kako se pri tem prepletajo omrežja spominov in čustev? Kaj največkrat spodbudi nostalgijo- je to slaba volja, glasba, slika, ali kaj drugega? Kako so z njo povezane pozitivne in negativne emocije, kaj ima pri tem starost, za kaj je nostalgija koristna in kaj se zgodi, če jo je preveč? Odgovore na vprašanja iščemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje dr. Sanja Šešok, psihologinja z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, sprašuje: Mojca Delač.
Povišan srčni utrip, rdečica na obrazu, potne dlani in razširjene zenice. S temi znaki so zaradi počitniških simpatij, prvih poljubov in poletnih romanc marsikdaj povezani tudi naši spomini na poletje. Ali se poleti pogosteje zaljubimo in kaj se takrat zgodi v naših možganih, bomo raziskovali v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. Slišali boste, zakaj pravimo, da je ljubezen slepa, katere naše kognitivne sposobnosti se izboljšajo in katere poslabšajo, ko smo "zatreskani", in tudi, kaj se v naših možganih zgodi, ko smo nesrečno zaljubljeni. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Andreja Gradišar.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov