Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani pod vodno gladino

20.06.2019

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.

Kaj se dogaja z našimi nevroni, ko zajamemo sapo ... in se potopimo?

Še preden se zares potopimo v poletje in poletne počitnice, smo se odpravili več deset metrov pod morsko gladino – in to – z enim vdihom. Kaj se med potapljanjem na vdih dogaja z našimi možgani, nam je povedal prof. dr. Samo Ribarič, predstojnik Inštituta za Patološko fiziologijo, prav tako pa se bomo za nekaj minut preselili ob Rdeče morje, kjer že nekaj let živi in dela Sara Campbell, nekdanja štirikratna svetovna rekorderka v potapljanju na vdih, zdaj pa trenerka, ki pri svojem delu uporablja znanja iz joge in meditacije.

Zame je potapljanje na vdih oblika meditacije, pri kateri se naučimo, kako pomirimo in nadzorujemo svoj um, da se lahko osredotočimo na eno stvar in pustimo vse ostale misli ob strani.

Ko zajamemo zrak in se potopimo pod vodno gladino, se začnejo v našem telesu dogajati številne spremembe, ki se od posameznika do posameznika razlikujejo, seveda pa je veliko odvisno od tega, kako dolgo smo pod vodo in kako globoko gremo. Prof. Ribarič:

Pomanjkanje kisika prej ali slej pripelje do motenj delovanja možganov, čas, ko se to najprej pojavi, je praviloma, ko se spet dvigujemo na površino, takrat začnejo padati tlaki v telesu. Imamo manj kisika, zaradi zmanjšanega vodnega stolpca je nižji tlak kisika v človeških tekočinah in oboje lahko povzroči motnje zavesti, ki se lahko zgodijo že pri petih metrih pod gladino, lahko se pojavijo, ko posameznik pride na površino morja in takrat izgubi zavest.

Zato je tako pomembno, da se ne potapljamo sami. Poleg kisika pa je seveda pomemben tudi pritisk.

Tukaj se pri naraščajoči globini, s katero se povečuje tudi pritisk vodnega stolpca na telo, najbolj prizadenejo pljuča. Pojavita se lahko pljučni edem in kolaboriranje pljuč, tretja nevarnost pa je, da se v maščobnem tkivu začnejo nabirati plini, ki so v zraku. Glede na to, da je v atmosferi največ dušika, se začne pri naraščajočem tlaku raztapljati in nabirati  v membranah celic. Predvsem je nabiranje dušika pomembno v živčnih celicah v možganih, saj s tem spremeni njihovo delovanje in pride do učinkov, ki so podobni splošni anesteziji ali pa akutni zastrupitvi z alkoholom. Osebe, ki doživijo dušikov opoj postanejo popolnoma nekritične, evforične, lahko dobivajo prisluhe, izgubijo razsodnost in se tudi zaradi tega utopijo.

Ste že slišali za potapljaški refleks? Imamo ga vsi kopenski vretenčarji. Ni čisto jasno, zakaj se je ohranil pri ljudeh, ena od razlag je ta, da pri morebitnih zapletih pri porodu podaljša možnost preživetja. Aktivira pa tako simpatično kot parasimpatično živčevje.

Najizrazitejši je pri potapljanju, v hladni vodi, če pa je temu še pridružena telesna dejavnost, se ta refleks še bolj izrazi. Ta refleks sicer pomaga, da se v času, ko se potapljamo, velik del razpoložljivega kisika preusmeri v možgane in srce, vendar pa ne zagotavlja stoodstotne varnosti. Pri nekaterih ljudeh so tudi med potapljanjem izmerili motnje ritma, ki jih povezujemo s pomanjkanjem kisika srčne mišice.


Možgani na dlani

483 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani pod vodno gladino

20.06.2019

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.

Kaj se dogaja z našimi nevroni, ko zajamemo sapo ... in se potopimo?

Še preden se zares potopimo v poletje in poletne počitnice, smo se odpravili več deset metrov pod morsko gladino – in to – z enim vdihom. Kaj se med potapljanjem na vdih dogaja z našimi možgani, nam je povedal prof. dr. Samo Ribarič, predstojnik Inštituta za Patološko fiziologijo, prav tako pa se bomo za nekaj minut preselili ob Rdeče morje, kjer že nekaj let živi in dela Sara Campbell, nekdanja štirikratna svetovna rekorderka v potapljanju na vdih, zdaj pa trenerka, ki pri svojem delu uporablja znanja iz joge in meditacije.

Zame je potapljanje na vdih oblika meditacije, pri kateri se naučimo, kako pomirimo in nadzorujemo svoj um, da se lahko osredotočimo na eno stvar in pustimo vse ostale misli ob strani.

Ko zajamemo zrak in se potopimo pod vodno gladino, se začnejo v našem telesu dogajati številne spremembe, ki se od posameznika do posameznika razlikujejo, seveda pa je veliko odvisno od tega, kako dolgo smo pod vodo in kako globoko gremo. Prof. Ribarič:

Pomanjkanje kisika prej ali slej pripelje do motenj delovanja možganov, čas, ko se to najprej pojavi, je praviloma, ko se spet dvigujemo na površino, takrat začnejo padati tlaki v telesu. Imamo manj kisika, zaradi zmanjšanega vodnega stolpca je nižji tlak kisika v človeških tekočinah in oboje lahko povzroči motnje zavesti, ki se lahko zgodijo že pri petih metrih pod gladino, lahko se pojavijo, ko posameznik pride na površino morja in takrat izgubi zavest.

Zato je tako pomembno, da se ne potapljamo sami. Poleg kisika pa je seveda pomemben tudi pritisk.

Tukaj se pri naraščajoči globini, s katero se povečuje tudi pritisk vodnega stolpca na telo, najbolj prizadenejo pljuča. Pojavita se lahko pljučni edem in kolaboriranje pljuč, tretja nevarnost pa je, da se v maščobnem tkivu začnejo nabirati plini, ki so v zraku. Glede na to, da je v atmosferi največ dušika, se začne pri naraščajočem tlaku raztapljati in nabirati  v membranah celic. Predvsem je nabiranje dušika pomembno v živčnih celicah v možganih, saj s tem spremeni njihovo delovanje in pride do učinkov, ki so podobni splošni anesteziji ali pa akutni zastrupitvi z alkoholom. Osebe, ki doživijo dušikov opoj postanejo popolnoma nekritične, evforične, lahko dobivajo prisluhe, izgubijo razsodnost in se tudi zaradi tega utopijo.

Ste že slišali za potapljaški refleks? Imamo ga vsi kopenski vretenčarji. Ni čisto jasno, zakaj se je ohranil pri ljudeh, ena od razlag je ta, da pri morebitnih zapletih pri porodu podaljša možnost preživetja. Aktivira pa tako simpatično kot parasimpatično živčevje.

Najizrazitejši je pri potapljanju, v hladni vodi, če pa je temu še pridružena telesna dejavnost, se ta refleks še bolj izrazi. Ta refleks sicer pomaga, da se v času, ko se potapljamo, velik del razpoložljivega kisika preusmeri v možgane in srce, vendar pa ne zagotavlja stoodstotne varnosti. Pri nekaterih ljudeh so tudi med potapljanjem izmerili motnje ritma, ki jih povezujemo s pomanjkanjem kisika srčne mišice.


14.02.2019

Možgani, epilepsija in (klasična) glasba

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.02.2019

Biofeedback

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


31.01.2019

Stres, izčrpanost in demenca

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


24.01.2019

Odpornost na stres

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


17.01.2019

Kihanje

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


10.01.2019

Možgani na dlani, nevron pred mikrofon:

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


03.01.2019

Ko ne izpolnimo svojih pričakovanj

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


27.12.2018

Sestavine cimeta bi lahko uporabljali kot potencialna zdravila

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


20.12.2018

Božična glasba, spomin in dopamin

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


13.12.2018

Nevromiti

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.12.2018

Ko prepoznaš obraz, a se ne spomniš imena

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


06.12.2018

Ko prepoznaš obraz, a se ne spomniš imena

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


29.11.2018

Koncentracija in mentalni trening športnikov

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


22.11.2018

Mikrofenomenologija – čuječnost v znanosti

Čeprav še pred nekaj desetletji v znanosti ni bilo prostora za raziskovanje zavesti, postaja počasi tudi raziskovanje posameznikovega doživljanja del znanstvene metodologije. Predvsem zadnjih nekaj let meje na tem področju premikajo mladi raziskovalci, velike zasluge za to pa ima tudi dr. Claire Petitmengin, utemeljiteljica mikrofenomenologije. Gre za disciplino, ki bi ji, sicer zelo površno, lahko rekli tudi uporaba čuječnosti v znanosti, saj znanstveniki preučujejo natančne opise osebnih izkušenj intervjuvanca, kar od njega zahteva popolno pozornost in osredotočenost na to, kar doživlja v sebi in česar se ponavadi ne zavedamo. Prvi je ta program predstavil Francisco Varela, čilski biolog, filozof in kognitivni znanstvenik Francisco Varela, pravi naša sogovornica, ki je pod njegovim mentorstvom delala tudi svoj doktorat: “Osnovna ideja tega programa je, da je nemogoče raziskovati človeški um le z objektivnimi orodji. Do takrat je namreč veljalo, da raziskovalec, ki na primer preučuje čustva, do njih dostopa prek objektivnih meritev: na primer pulza, dihanja, potenja, očesnega gibanja. Prepovedano pa je bilo vprašati človeka, kaj čuti in kako se ima. Francisco Varela je menil, da smo s tem zavili v slepo ulico in da moramo v raziskovanje vključiti tudi točne in stroge opise njegove izkušnje, torej tega, kaj doživlja v sebi. Svojo odločitev je argumentiral s tem, da mora znanstvenik, ki interpretira električne signale v možganih, vedeti, kaj in kako človek doživlja. Še bolj ključen razlog pa je bil, da so naše izkušnje v bistvu vse, kar imamo. Tudi znanstveni podatki so dejstva o izkušnjah. Do njih dostopaš tako, kot jih doživljaš. Ni druge poti do znanosti! Če se tega zavedamo in se ne zmenimo za izkušnje, je to nesmisel.” S francosko kognitivno znanstvenico Claire Petitmengin, ki je mikrofenomenološke tehnike uporabila za raziskovanje vznikov epilepsije, intuicije in za doživljanje meditacije, smo se pogovarjali o tem, kako sploh lahko preučujemo osebno doživljanje, ki se odvija v posamezniku, in na katerih področjih bi si lahko pomagali s to mlado raziskovalno disciplino. Sama je na primer prišla do zanimivih rezultatov pri študiji epileptičnih bolnikov, aplikacij te discipline pa je še več.


15.11.2018

Stotisoči odtenki sveta

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


08.11.2018

Možgani, ki imajo ‘alkoholnega mačka’

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


01.11.2018

Spomini, ki bledijo

Človeški spomin je nekaj posebnega. Omogoča nam čudovite stvari, ki jih včasih jemljemo za samoumevne. Da z nostalgijo obujamo pretekle dogodke, lepe in manj lepe. Da vemo, kje je najbližji park, da znamo stehtati sestavine v maso za palačinke, da se izogibamo stvarem, ki so lahko nevarne, da vemo, kdo mo, da lahko uživamo v branju knjig, katerih zgodbe so še dolgo z nami. In to je le drobec. Žal pa ni vedno tako enostavno. Mojca Delač se je o Alzheimerjevi bolezni pogovarjala s tremi uglednimi evropskimi strokovnjaki, ki so se pred nedavnem mudili v Sloveniji, na 10. konferenci o demenci v organizaciji Spominčice.


01.11.2018

Spomini, ki izginjajo

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


25.10.2018

Misofonija

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


18.10.2018

Od otoakustičnih emisij do zvokov, ki jih ne slišimo

Elektrotehnično znanje in merjenje omogočata zanimiv vpogled v svet zvoka in zaznavanja zvoka


Stran 16 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov