Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Kaj se dogaja z našimi nevroni, ko zajamemo sapo ... in se potopimo?
Še preden se zares potopimo v poletje in poletne počitnice, smo se odpravili več deset metrov pod morsko gladino – in to – z enim vdihom. Kaj se med potapljanjem na vdih dogaja z našimi možgani, nam je povedal prof. dr. Samo Ribarič, predstojnik Inštituta za Patološko fiziologijo, prav tako pa se bomo za nekaj minut preselili ob Rdeče morje, kjer že nekaj let živi in dela Sara Campbell, nekdanja štirikratna svetovna rekorderka v potapljanju na vdih, zdaj pa trenerka, ki pri svojem delu uporablja znanja iz joge in meditacije.
Zame je potapljanje na vdih oblika meditacije, pri kateri se naučimo, kako pomirimo in nadzorujemo svoj um, da se lahko osredotočimo na eno stvar in pustimo vse ostale misli ob strani.
Ko zajamemo zrak in se potopimo pod vodno gladino, se začnejo v našem telesu dogajati številne spremembe, ki se od posameznika do posameznika razlikujejo, seveda pa je veliko odvisno od tega, kako dolgo smo pod vodo in kako globoko gremo. Prof. Ribarič:
Pomanjkanje kisika prej ali slej pripelje do motenj delovanja možganov, čas, ko se to najprej pojavi, je praviloma, ko se spet dvigujemo na površino, takrat začnejo padati tlaki v telesu. Imamo manj kisika, zaradi zmanjšanega vodnega stolpca je nižji tlak kisika v človeških tekočinah in oboje lahko povzroči motnje zavesti, ki se lahko zgodijo že pri petih metrih pod gladino, lahko se pojavijo, ko posameznik pride na površino morja in takrat izgubi zavest.
Zato je tako pomembno, da se ne potapljamo sami. Poleg kisika pa je seveda pomemben tudi pritisk.
Tukaj se pri naraščajoči globini, s katero se povečuje tudi pritisk vodnega stolpca na telo, najbolj prizadenejo pljuča. Pojavita se lahko pljučni edem in kolaboriranje pljuč, tretja nevarnost pa je, da se v maščobnem tkivu začnejo nabirati plini, ki so v zraku. Glede na to, da je v atmosferi največ dušika, se začne pri naraščajočem tlaku raztapljati in nabirati v membranah celic. Predvsem je nabiranje dušika pomembno v živčnih celicah v možganih, saj s tem spremeni njihovo delovanje in pride do učinkov, ki so podobni splošni anesteziji ali pa akutni zastrupitvi z alkoholom. Osebe, ki doživijo dušikov opoj postanejo popolnoma nekritične, evforične, lahko dobivajo prisluhe, izgubijo razsodnost in se tudi zaradi tega utopijo.
Ste že slišali za potapljaški refleks? Imamo ga vsi kopenski vretenčarji. Ni čisto jasno, zakaj se je ohranil pri ljudeh, ena od razlag je ta, da pri morebitnih zapletih pri porodu podaljša možnost preživetja. Aktivira pa tako simpatično kot parasimpatično živčevje.
Najizrazitejši je pri potapljanju, v hladni vodi, če pa je temu še pridružena telesna dejavnost, se ta refleks še bolj izrazi. Ta refleks sicer pomaga, da se v času, ko se potapljamo, velik del razpoložljivega kisika preusmeri v možgane in srce, vendar pa ne zagotavlja stoodstotne varnosti. Pri nekaterih ljudeh so tudi med potapljanjem izmerili motnje ritma, ki jih povezujemo s pomanjkanjem kisika srčne mišice.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Kaj se dogaja z našimi nevroni, ko zajamemo sapo ... in se potopimo?
Še preden se zares potopimo v poletje in poletne počitnice, smo se odpravili več deset metrov pod morsko gladino – in to – z enim vdihom. Kaj se med potapljanjem na vdih dogaja z našimi možgani, nam je povedal prof. dr. Samo Ribarič, predstojnik Inštituta za Patološko fiziologijo, prav tako pa se bomo za nekaj minut preselili ob Rdeče morje, kjer že nekaj let živi in dela Sara Campbell, nekdanja štirikratna svetovna rekorderka v potapljanju na vdih, zdaj pa trenerka, ki pri svojem delu uporablja znanja iz joge in meditacije.
Zame je potapljanje na vdih oblika meditacije, pri kateri se naučimo, kako pomirimo in nadzorujemo svoj um, da se lahko osredotočimo na eno stvar in pustimo vse ostale misli ob strani.
Ko zajamemo zrak in se potopimo pod vodno gladino, se začnejo v našem telesu dogajati številne spremembe, ki se od posameznika do posameznika razlikujejo, seveda pa je veliko odvisno od tega, kako dolgo smo pod vodo in kako globoko gremo. Prof. Ribarič:
Pomanjkanje kisika prej ali slej pripelje do motenj delovanja možganov, čas, ko se to najprej pojavi, je praviloma, ko se spet dvigujemo na površino, takrat začnejo padati tlaki v telesu. Imamo manj kisika, zaradi zmanjšanega vodnega stolpca je nižji tlak kisika v človeških tekočinah in oboje lahko povzroči motnje zavesti, ki se lahko zgodijo že pri petih metrih pod gladino, lahko se pojavijo, ko posameznik pride na površino morja in takrat izgubi zavest.
Zato je tako pomembno, da se ne potapljamo sami. Poleg kisika pa je seveda pomemben tudi pritisk.
Tukaj se pri naraščajoči globini, s katero se povečuje tudi pritisk vodnega stolpca na telo, najbolj prizadenejo pljuča. Pojavita se lahko pljučni edem in kolaboriranje pljuč, tretja nevarnost pa je, da se v maščobnem tkivu začnejo nabirati plini, ki so v zraku. Glede na to, da je v atmosferi največ dušika, se začne pri naraščajočem tlaku raztapljati in nabirati v membranah celic. Predvsem je nabiranje dušika pomembno v živčnih celicah v možganih, saj s tem spremeni njihovo delovanje in pride do učinkov, ki so podobni splošni anesteziji ali pa akutni zastrupitvi z alkoholom. Osebe, ki doživijo dušikov opoj postanejo popolnoma nekritične, evforične, lahko dobivajo prisluhe, izgubijo razsodnost in se tudi zaradi tega utopijo.
Ste že slišali za potapljaški refleks? Imamo ga vsi kopenski vretenčarji. Ni čisto jasno, zakaj se je ohranil pri ljudeh, ena od razlag je ta, da pri morebitnih zapletih pri porodu podaljša možnost preživetja. Aktivira pa tako simpatično kot parasimpatično živčevje.
Najizrazitejši je pri potapljanju, v hladni vodi, če pa je temu še pridružena telesna dejavnost, se ta refleks še bolj izrazi. Ta refleks sicer pomaga, da se v času, ko se potapljamo, velik del razpoložljivega kisika preusmeri v možgane in srce, vendar pa ne zagotavlja stoodstotne varnosti. Pri nekaterih ljudeh so tudi med potapljanjem izmerili motnje ritma, ki jih povezujemo s pomanjkanjem kisika srčne mišice.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tudi vi kdaj sanjarite? Vam misli uidejo na počitnice, v vaše najljubše kraje, k ljudem, v prihodnost, polno priložnosti in sreče? Je sanjarjenje vedno nekaj pozitivnega? Je lahko tudi škodljivo? Zakaj ne gre tako zlahka dajati ‘etiket’ na to naše sanjanje z odprtimi očmi in ali ima sanjarjenje pravzaprav res kaj skupnega s spanjem?
Pisanje na roko in branje sta pomembna kulturna dosežka človeka. Evolucijsko gledano nista stara, okoli pet, šest tisoč let, sta pa za človeka zelo pomembna. Pisati in brati se naučimo v zgodnjem otroštvu, a glede na to, da živimo v digitalni dobi, se stvari spreminjajo. Pisanje na roko izpodrivata tipkanje in drsanje po zaslonu. Več kot 40 ameriških zveznih držav je že sprejelo standard, da se učitelj sam odloči, ali otroke nauči pisati tudi pisane črke ali ne. Gre za korak s časom ali za opuščanje dejavnosti, ki je zelo pomembna za razvoj možganskih funkcij otroka? Tokrat svet nevronov raziskuje Špela Šebenik.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v tokratnem potepu med nevroni pa bomo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov s pomočjo poslušanja odmevov pri ljudeh? Gre za veščino, ki je zelo uporabna pri slepih osebah, saj si lahko na primer s klikajočimi zvoki iz ust ustvarijo sliko o prostoru. Mojca Delač je poklicala tri raziskovalce eholokacije iz Nemčije, Švedske in Velike Britanije. Veliko radovednosti in dobra mera zvokov, ki jih naši možgani torej lahko interpretirajo v sliko okolja, tudi če ga ne vidimo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob 8. februarju bodo rdeča nit radijskega jutra knjižnice, zato smo tudi v tokratni epizodi oddaje Možgani na dlani pokukali v našo »možgansko knjižnico«, kot bi lahko rekli spominu. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?
Ozrite se okoli sebe. Kaj vidite? Naši možgani so sposobni vsak trenutek predelati ogromne količine informacij in marsikaj se nam zato zdi povsem samoumevno. Dokler deluje. Tudi na primer, da je klobuk-klobuk in glava-glava. Kaj pa mož, o katerem je pisal legendarni Oliver Sacks, ki je ženino glavo zamenjal za klobuk, pa je bilo z njegovim vidom vse vredu? O tako imenovanih agnozijah se je avtorica oddaje, Mojca Delač, pogovarjala z dr. Barbaro Starovasnik Žagavec, specialistko klinične psihologije z URI Soča.
Neveljaven email naslov