Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj in planinski pisec JAKOB ALJAŽ je po končani gimnaziji v Ljubljani začel študirati filozofijo na Dunaju, vendar se je pozneje preusmeril v bogoslovje; leta 1889 je prišel za župnika na Dovje pri Mojstrani. Glasbeno se je izobraževal predvsem pri Antonu Foersterju. Po slogu je bil romantik; komponiral je izključno krajše zborovske skladbe. Najiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore; znani sta “Triglav, moj dom” in “Slovan, na dan”. Za našo zborovsko zgodovino je pomembna njegova “Slovenska pesmarica” iz leta 1896.
Dragocena je tudi njegova vloga pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti njegovo nasprotovanje ponemčitvi Triglavskega pogorja. Jakob Aljaž je bil pobudnik in graditelj številnih planinskih postojank, odpiral in popravljal je planinske poti in pisal planinske spise, leta 1895 pa je na vrhu Triglava postavil stolp in s tem dal Nemcem vedeti, da je Triglav slovenska gora. Ob devetdeseti obletnici njegovega rojstva (rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Zavrhu pod Šmarno goro) je Oton Župančič napisal verze, ki so zdaj vliti na spominski plošči na zvoniku cerkve na Šmarni gori, nad Aljaževo domačijo:
»Triglavski župnik, ljubil si višine,
po njih si romal, molil, pesmi pel,
premnogo src za njih lepoto vnel,
zdaj Ti hvaležno hranijo spomine.«
—–
Na današnji dan leta 1896 se je v Trstu rodil skladatelj KAROL PAHOR. Študiral je v Trstu, Bologni in na Dunaju – tam je diplomiral iz študija violine – hkrati pa se je posvečal komponiranju. Med drugo svetovno vojno je aprila leta 1944 organiziral in vodil Invalidski pevski zbor ter se uveljavil kot avtor partizanskih pesmi.
Za njegovo predvojno skladateljsko delo je značilna avantgardna naravnanost; takrat je nastalo tudi eno njegovih najboljših del, šestglasni zbor “Očenaš hlapca Jerneja”. Napisal je več kot sto skladb za različne zbore ter nekaj samospevov, po drugi svetovni vojni pa se je začel zanimati tudi za folkloro, zlasti belokranjsko, prekmursko in istrsko. Do leta 1966 je poučeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 1969 pa je dobil tudi Prešernovo nagrado.
—–
CIRIL JAGODIC se je kot navdušen predvojni amaterski igralec leta 1946 pridružil skupini nekdanjih sokolskih lutkarjev v ljubljanskem Narodnem domu, ki so »podedovali« lutke »Partizanskega lutkovnega gledališča« in z njimi obiskovali otroke v počitniških kolonijah po Gorenjskem. Dve leti pozneje je sodeloval pri ustanovitvi Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani ter v njem do leta 1980 deloval kot igralec animator in tehnični vodja. Z inovacijami je vplival na tehnični in tehnološki razvoj lutk in odrske tehnike; izumljal je odre in vodila, iskal nove scenske rešitve ter izboljšal animacijske možnosti marionet. Leta 1951 je kot animator prvi pri nas oživil legendarno Žogico Marogico. Ciril Jagodic se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj in planinski pisec JAKOB ALJAŽ je po končani gimnaziji v Ljubljani začel študirati filozofijo na Dunaju, vendar se je pozneje preusmeril v bogoslovje; leta 1889 je prišel za župnika na Dovje pri Mojstrani. Glasbeno se je izobraževal predvsem pri Antonu Foersterju. Po slogu je bil romantik; komponiral je izključno krajše zborovske skladbe. Najiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore; znani sta “Triglav, moj dom” in “Slovan, na dan”. Za našo zborovsko zgodovino je pomembna njegova “Slovenska pesmarica” iz leta 1896.
Dragocena je tudi njegova vloga pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti njegovo nasprotovanje ponemčitvi Triglavskega pogorja. Jakob Aljaž je bil pobudnik in graditelj številnih planinskih postojank, odpiral in popravljal je planinske poti in pisal planinske spise, leta 1895 pa je na vrhu Triglava postavil stolp in s tem dal Nemcem vedeti, da je Triglav slovenska gora. Ob devetdeseti obletnici njegovega rojstva (rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Zavrhu pod Šmarno goro) je Oton Župančič napisal verze, ki so zdaj vliti na spominski plošči na zvoniku cerkve na Šmarni gori, nad Aljaževo domačijo:
»Triglavski župnik, ljubil si višine,
po njih si romal, molil, pesmi pel,
premnogo src za njih lepoto vnel,
zdaj Ti hvaležno hranijo spomine.«
—–
Na današnji dan leta 1896 se je v Trstu rodil skladatelj KAROL PAHOR. Študiral je v Trstu, Bologni in na Dunaju – tam je diplomiral iz študija violine – hkrati pa se je posvečal komponiranju. Med drugo svetovno vojno je aprila leta 1944 organiziral in vodil Invalidski pevski zbor ter se uveljavil kot avtor partizanskih pesmi.
Za njegovo predvojno skladateljsko delo je značilna avantgardna naravnanost; takrat je nastalo tudi eno njegovih najboljših del, šestglasni zbor “Očenaš hlapca Jerneja”. Napisal je več kot sto skladb za različne zbore ter nekaj samospevov, po drugi svetovni vojni pa se je začel zanimati tudi za folkloro, zlasti belokranjsko, prekmursko in istrsko. Do leta 1966 je poučeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 1969 pa je dobil tudi Prešernovo nagrado.
—–
CIRIL JAGODIC se je kot navdušen predvojni amaterski igralec leta 1946 pridružil skupini nekdanjih sokolskih lutkarjev v ljubljanskem Narodnem domu, ki so »podedovali« lutke »Partizanskega lutkovnega gledališča« in z njimi obiskovali otroke v počitniških kolonijah po Gorenjskem. Dve leti pozneje je sodeloval pri ustanovitvi Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani ter v njem do leta 1980 deloval kot igralec animator in tehnični vodja. Z inovacijami je vplival na tehnični in tehnološki razvoj lutk in odrske tehnike; izumljal je odre in vodila, iskal nove scenske rešitve ter izboljšal animacijske možnosti marionet. Leta 1951 je kot animator prvi pri nas oživil legendarno Žogico Marogico. Ciril Jagodic se je rodil na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov